Nepovezani poslanec Andrej Magajna meni, da so roki, da bi volivcem na predčasnih volitvah lahko ponudili neko alternativo, razmeroma kratki. Z mnenjem, da je to v veliki meri hendikep za morebitne nove stranke, pa se mu pridružuje predsednik SLS in poslanec Radovan Žerjav. Večina poslanskih skupin sicer hiti na predčasne volitve, ki jih bo predsednik države Danilo Türk razpisal za 4. december, saj v strankah že evidentirajo kandidate za volilne liste.

Juri: maraton SD

"Mislil sem in si želel, da bodo volitve prej, da bo kampanja čim krajša, da ljudi ne utrujamo in začnemo čim prej operativno delati," 4. december kot datum predčasnih volitev komentira Luka Juri iz SD. S tem, da čim večja aktivnost civilne družbe pomeni večji vrvež ter doprinos h kampanji in politiki, se sicer strinja, a dodaja, "da bi bilo koristneje, če bi bila gibanja aktivna že prej, ne le pred volitvami".

Na vprašanje, ali pred volitvami računa na kake izstope iz stranke, je odgovoril, da ne. A le nekaj ur zatem je svoj izstop napovedala poslanka Julijana Bizjak Mlakar. O podrobnejših razlogih za izstop ter o tem, ali se bo podala na predčasne volitve in s kom, danes ni želela govoriti; to bo razkrila jutri.

Zvonko Černač iz SDS meni, da so edina stranka, ki se zaveda težkih izzivov ter ima jasno vizijo in konkreten program. "SDS je razvojni program predstavila že julija in končala evidentiranje kandidatov," pravi.

Žerjav je vesel, da predčasne volitve bodo, a bi bil še bolj vesel, če nanje ne bi čakali 30 dni. "Vendar razumem, da je treba spoštovati ustavo," dodaja. O pripravah na volitve pravi, da so v SLS "90 odstotkov te križanke že sestavili", o kampanji pa, da jo bodo izpeljali v skladu z zmožnostmi, ki jih je označil za low-budget (z malo denarja).

Tudi Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS bi volitve raje videl prej. "Tako bomo imeli vse te državniške zadeve v parlamentu okoli božiča in novega leta, kar pa nikakor ni dobro," je prepričan. Sumi, da se na 4. december čaka, ker "so se, kot kaže, določeni gospodje pogovarjali in iz tega ali onega razloga prosili za čimpoznejši datum". Tako bodo stranke, dodaja, dobile še en mesečni obrok iz državnega proračuna, ki ga sicer ne bi.

V Zaresu bodo v začetku prihodnjega tedna predstavili volilni program, 15. oktobra pa bodo imeli konvencijo stranke, kjer bodo odločali o predvolilnih prioritetah, napoveduje predsednik Gregor Golobič.

Do 20. oktobra normalno

Državni zbor bo sicer do vključno 20. oktobra delal normalno in s polnimi pooblastili. Izpeljal bodo še oktobrsko sejo, po 20. oktobru pa bo opravljal le še najnujnejše zadeve, saj je mandat parlamenta formalno do konstitutivne seje novega zbora, pravi predsednik Ljubo Germič. Dogovor o tem, katere so "najnujnejše zadeve", bodo poskušali doseči z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.