"Da se verske ustanove, ki so ustanovljene za podporo verskih potreb njihovih odjemalcev, ukvarjajo tudi z neverskimi zadevami, ni nič novega," pove Srečo Dragoš s filozofske fakultete. Za primer navede dobrodelnost, podjetništvo oziroma tržno dejavnost in izobraževanje.
"Problem v tej zvezi nastane, ko se z neverskimi dejavnostmi začne pretiravati v tem smislu, da zameglijo ali si popolnoma podredijo izvorno, torej versko dejavnost. Rimskokatoliški cerkvi (RKC) na Slovenskem se je zgodilo prav to," dodaja.
Nedavno je prišlo na dan, da imajo mariborska nadškofija in z njo povezane družbe več sto milijonov evrov dolgov. Prišlo bi lahko celo do zaplembe nekaterih verskih objektov, med drugim tudi samostana Studenica.
Peščica, ki se sklicuje na ljudi
Največji moralni zdrs vodilnih klerikov vidi Dragoš v tem, da so se od vsega začetka podjetništva, torej od denacionalizacije dalje, sklicevali na človeka. "Mariborski ekonom je le povzel tisto, kar je pred dvajsetimi leti govoril Franc Rode; namreč, pa saj vse to (v zvezi s tržno dejavnostjo) delamo za ljudi," pravi Dragoš.
"Kamufliranje svoje materialistične sle so kleriki (gre za maloštevilno peščico v vrhu RKC z največ moči) izprijeno izvajali s sklicevanjem na evangelijske vrednote, ki naj bi jih utelešali," še pravi Dragoš. Dodaja, da od smrti Vekoslava Grmiča ni niti enega katoliškega intelektualca, ki bi to obnašanje Cerkve pri nas javno kritiziral.
Posle namesto katoliških laikov vodil kler
Katoliški laiki, mnogi med njimi poklicni ekonomisti, so že na začetku devetdesetih let zahtevali, da se klerikalno vodstvo RKC drži tega, kar obvlada, njim pa prepusti vodenje poslov, pravi Dragoš.
"Seveda ni nujno, da bi res opravili delo bolje od klerikov, tudi oni bi lahko vso zadevo zavozili podobno, kot so jo ekonomsko izobraženi menedžerji v velikih podjetjih," pravi Dragoš in dodaja: "Kljub istemu izidu pa za sedanji finančno-moralni polom ne bili krivi kleriki, ampak laični menedžerji v Cerkvi. To bi bila bistveno manj neugodna situacija za katoliški vrh."
Kriva predvsem država
"Prvobitno akumulacijo cerkvenega kapitala je omogočila prav država z denacionalizacijo," pravi Dragoš. Opozarja, da se ni še nikjer nikoli zgodilo, da bi bila država tako radodarna, da bi Cerkvi vrnila sto odstotkov premoženja, in to v naravi. "To pomeni, da je za materialno izprijenost RKC na Slovenskem še bolj kot kleriški vrh kriva slovenska politika," pravi.
Radodarnost države do Cerkve pri nas pa se nadaljuje. "V času, ko se je celo Vatikan odrekel finančni sanaciji RKC na Slovenskem, jo država še naprej financira enako kot prej. V tem smislu – torej v odnosu do cerkvenih financ – je slovenska država hujša, bolj dvolična, bolj dezorientirana kot pa papeški vrh v Vatikanu," je kritičen Dragoš.
Hujših posledic ne bo
Glede na to, da za odplačevanje dolgov mariborska nadškofija uporablja tudi podarjeni denar in da grozi celo zaplemba samostanov, nas je še zanimalo, če bo to kako vplivalo na odnos vernikov do Cerkve.
"Zgolj slabih 20 odstotkov slovenskega prebivalstva brezrezervno podpira stališča klerikov, torej ne glede na to, kaj kleriki mislijo, govorijo ali delajo," pravi Dragoš. "Ta odstotek se zagotovo ne bo spreminjal niti ob zadnjem finančnem zlomu," pravi in dodaja, da ta podatek tudi pomeni, da ima 80 odstotkov Slovencev nasprotna stališča od tistih, ki jih predstavlja cerkveni vrh.