"Zgodba je znana in kaže Slovenijo v zelo slabi luči. Do leta 1999 ni naredila nič, leta 1999 sprejela slab zakon, ki je sicer olajšal ponovno pridobivanje nekoč nezakonito odvzetega statusa tem ljudem (statusa stalno prijavljenih tujcev, ne državljanov, kot mnogi napačno mislijo) – toda le za naprej. Ko je nato ustavno sodišče aprila 2003 zahtevalo, da se vsem tem prizna status tudi za nazaj in da se jim o tem takoj izdajo še 'dopolnilne odločbe', jih je takratni minister Bohinc izdal leta 2004 samo 4.000, Janševa vlada o tem sploh ni hotela niti slišati in šele sedanja vlada je s tem nadaljevala do številke 6.300 – za zadnjih 3.500 je pa tudi njej zmanjkalo korajže," nam je dejal Matevž Krivic, pravni zastopnik društva izbrisanih.

Številne aktivnosti
Ob obletnici izbrisa aktivisti za pravice izbrisanih pripravljajo teden izbrisanih, v katerem bodo potekale številne aktivnosti: pogovori, predstave, predavanja, razstave, koncerti in projekcije filmov.

Pred 18 leti je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ.

Po dopustu niso mogli nazaj
"Prisilno odstranjenih je bilo relativno malo – morda nekaj deset ali sto, podatkov o tem nima nihče. Več je bilo takih, ki so se v času izbrisa slučajno znašli zunaj Slovenije (dopust, delo v tujini, obiski pri sorodnikih ipd.), pa jih država potem nezakonito, brez zakonitega razloga ni spustila nazaj. Največ pa je bilo seveda takih, ki so bili brez dokumentov, statusa in vseh pravic prisiljeni Slovenijo sami zapustiti – potem pa je bila pot nazaj tudi zanje praviloma zaprta ali skrajno otežena. Da je bilo kljub temu skoraj 10 tisoč takih, ki pa so brez vseh papirjev vendarle preživeli tu, nekateri nekaj let, nekateri tudi 10, 15 ali vseh 18 let, pa sam štejem za največjo moralno zmago izbrisanih nad storilci tega 'administrativnega zločina', tega sramotnega poskusa, kako 'južnjake' na nezakonit način prisiliti, da Slovenijo sami zapustijo," še pravi Krivic.

Problematiko izbrisanih naj bi dokončno uredila novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji. Gre za tiste izbrisane, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa, takšnih pa je nekaj več kot 13 tisoč.