''Investitorji bodo morali začeti graditi stanovanja po prodajni ceni 500 evrov za kvadratni meter,'' prihodnost nepremičninskega trga vidi Klemen Šešok, direktor Taxgroupa. Pravi, da iz svoje pisarne gleda na nov stanovanjsko-poslovni kompleks Celovški dvori sredi Ljubljane in se sprašuje: ''Kdo bo to kupil po tej ceni? To je geto.''

Trg v Ljubljani zasičen
Šešok tudi ne verjame v uspešnost novih nepremičninskih projektov v Ljubljani, saj je trg zasičen oziroma ni usklajen s povpraševanjem. Opozarja pa tudi, da so ''nepremičnine ena izmed manj varnih naložb, so celo nevarne''.

Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete (EF) pričakuje, da bo prišlo še do določenega znižanja cen. ''Treba pa je vedeti, da je vsaka nepremičnina unikatna in da se lahko pri špekuliranju s cenami zgodi, da nas bodo drugi prehiteli,'' dodaja. Na vprašanje, ali naj država in občine zdaj gradijo neprofitna stanovanja, odgovarja, da je to odvisno od potreb na lokalnem trgu. Pri odkupovanju obstoječih stanovanj pa bi bilo bolje še nekoliko počakati, saj mora tudi država svoja sredstva porabljati racionalno in kupovati čim ceneje, pravi Cirmanova.

Sandra Anterič iz NLB priznava, da so banke zaradi zastoja na nepremičninskem trgu zelo previdne pri posojilih, pri čemer zagotavljajo največ 70 odstotkov financiranja naložbe. Gradbena podjetja pa so v zelo slabem stanju, saj so v prvi polovici leta izgubila povprečno 43 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, pravi.