“Ko bodo v novem lutkovnem gledališču predstave za odrasle, ki se jih že zdaj zelo veselim, bom pogosteje gost med lutkami,” pravi mariborski župan Franc Kangler, ki si je lutkovno predstavo za otroke nazadnje ogledal predlani. Lutke niso samo otroška stvar, dodaja Mojca Redjko, direktorca Lutkovnega gledališča Maribor, ki želi razširiti lutkovni program tudi za odrasle.
Obljuba dela dolg
Cena in velikost. Vrednost obnove kompleksa z nekaj manj kot 2.500 kvadratnimi metri uporabnih površin je 14,2 milijona evrov, ki jih zagotavljajo mariborska občina, država in Evropska unija. Poleg malega in velikega odra bo v samostanu še muzej lutk, stanovanja za gostujoče umetnike, kavarna in slaščičarna.
Le še nekaj mesecev bodo morali mariborski lutkarji gostovati v utesnjenih prostorih nad Mariborsko knjižnico na Rotovškem trgu. “Septembra bo v obnovljenim minoritskem samostanu svoje nove prostore dobilo Lutkovno gledališče Maribor. Ne dvomim, da bodo dela pravočasno končana,” je med hrupom, ki so ga z delom povzročali delavci podjetja MTB, ki obnavljajo samostan, zatrjeval Kangler: “Če sem rekel, da bo, potem bo. Doslej sem še vedno držal besedo.”
Rukvina, Pandur, Novak ...
Lutkovno gledališče bo igralo ključno vlogo v projektu Evropska prestolnica kulture 2012. A javni zavod za EPK je slabi dve leti do kulturne eksplozije mesta, kot poudarja župan, še brez konkretne podobe. “Potrdim lahko, da bo vršilec dolžnosti direktorja zavoda Vladimir Rukavina. Za programskega in poslovnega pa ime še ni izbrano,” pravi Kangler. Izvedeli smo, da naj bi mariborskemu županu iz Ljubljane vsiljevali svoj kader. A Kangler naj bi bil neomajen – na vodilnih mestih v omenjenem zavodu vidi samo Mariborčane. Tako naj bi vsaj začasno prevzel mesto poslovnega direktorja zdajšnji direktor mariborskega urada za kulturo in mladino Aleš Novak, predsednik programskega sveta pa naj bi postal režiser Tomaž Pandur.