Skupno je na Črnem Kalu zgorelo 337 hektarjev, od tega 192 hektarjev gozda, pri Obrovu pa 108 hektarjev, od tega 70 hektarjev gozda.

Po pojasnilih vodje sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Milana Raceta je zdaj na vrsti izdelava natančnega poteka sanacije. Najprej bo sicer na vrsti sečnja, nato pa setev in sejanje semen in sadik.

Bor ne bo več rasel

Gozd nad Črnim Kalom je bil star od 70 do 80 let, približno toliko časa pa bo potrebnega, da bo gozd spet dobil približno tako podobo kot pred požarom. Kot poudarja Race, pa tam bor ne bo več rasel oziroma bo rasel v zelo majhnem delu, namesto njega pa naj bi nastal listnati gozd s hrasti, črni gabrom in tako dalje.

"Bora ne obnavljamo prav zaradi ogroženosti oziroma nevarnosti zaradi požara," pojasnjuje Race. Prav prevlada borovega gozda oziroma iglavcev na tem območju je po njegovih besedah med vzroki, da je bilo vršnega požara kar okoli 40 odstotkov celotne površine požara, medtem ko je ta delež ponavadi od 15 do 20 odstotkov. To je, kot dodaja, v kombinaciji z vetrom in reliefom imelo za posledico, da so gasilci le stežka obvladovali požar, saj je ogenj hitro napredoval in "preskakoval" ceste.