Moški, ki podedujejo genetsko zasnovo, ki vpliva na tako imenovani hormon za navezanost, imajo večkrat težave v zakonu ali pa se pogosto sploh ne poročijo, so ugotovili švedski raziskovalci z inštituta Karolinska. Raziskave, ki so jih izvedli na živalih, so namreč pokazale, da hormon vasopresin vpliva na to, ali so sposobni biti v monogamnih razmerjih ali ne.

Raziskava
Raziskovalci so preučili DNK 552 parov dvojčkov. Vsi udeleženci so bili poročeni ali v dolgoročnem razmerju in imeli so otroke. Odgovoriti so morali na vrsto vprašanj povezanih z njihovim zvezami, odgovore pa so nato primerjali z njihovo genetsko zasnovo.

Moški, ki so v svojem DNK imeli določeno verzijo gena AVPR1A, so dobili veliko slabše ocene svojih žena in partnerjev, ki so ocenjevale njihovo sposobnost za navezanost in željo po globljem odnosu. Med njimi je bilo tudi veliko manj poročenih. Tisti, ki so bili, pa so pogosteje imeli težave v zakonu.

Omenjeno verzijo gena naj bi imelo kar 40 % moških, ta pa naj bi vplival na način, kako njihovi možgani uporabljajo hormon vasopresin. Isti gen so strokovnjaki že prej povezovali z avtizmom, katerega glavna karakteristika naj bi bili problemi s socialno interakcijo.

To ne sme biti izgovor
Hasse Walum, glavni raziskovalec študije, pa je poudaril, da je gen samo majhen del celotnega procesa. Srečen zakon (ali zveza) je namreč posledica številnih dejavnikov. Omenjeni gen je namreč samo predpostavka in ne glavni dejavnik. "Ljudje namreč nismo sužnji svojih genov," je dejala Paula Hall, svetovalka v organizaciji Relate, ki se ukvarja z odnosi med ljudmi. "Pravo vez ustvarita obe individualni osebi v zvezi in ne geni,“ je še dodala.