Potem ko se je včeraj ameriška centralna banka odločila znižati temeljno obrestno mero za četrt odstotne točke na 4,25 odstotka, je cena zahodnoteksaške lahke nafte za sod padla pod 90 dolarjev. A današnja poteza rezervnega sklada, ki želi s sprostitvijo rezerv rešiti likvidnostne težave, ki jih je povzročila ameriška hipotekarna kriza, je cene nafte spet dvignila za več kot 2 dolarja na sod. Sodček ameriške lahke nafte je tako danes stal 91,73 dolarja, nafte brent pa 91,51 dolarja.

Analitiki opozarjajo, da je dvig cen posledica razočaranja trgovcev, ki so od centralne banke pričakovali večje znižanje obrestnih mer. Obenem so višje cene posledica ledenih neviht in snežnih viharjev, ki so ta teden prizadeli osrednji del države. Ti so 800.000 prebivalcem in najpomembnejšemu središču za dobavo nafte v Oklahomi prekinili dobavo električne energije. Goldman Sachs, najbolj dejavna investicijska banka na energetskem trgu, tako pričakuje, da bo cena ameriške surove nafte leta 2008 v povprečju znašala 95 dolarjev na sod, medtem ko naj bi se do konca 2008 leta povzpela celo na 105 dolarjev.

Na Norveškem izliv nafte
Na zvišanje cen nafte je danes vplivala tudi novica o razlitju nafte ob norveški obali. Med točenjem nafte v tanker je v morje steklo 25.000 sodov nafte podjetja StatoilHydro. Podjetje je sicer sporočilo, da se dobava 100.000 sodov nafte na dan ne bo znižala.