Foto: Osebni arhiv Jerca Božič Kranjec Minister Žiga Turk, ki se v okrožnici vrtcem in šolam sklicuje na stari zakon o stavki, je prepričan, da področje vzgoje in izobraževanja spada med tiste dejavnosti ali dela, ki so posebnega družbenega pomena. To po njegovem mnenju med drugim pomeni, da bi morali med stavko zagotoviti varstvo otrok, učencev in dijakov, ni pa potrebno, da v tem času izvajajo svoj program. Sindikalist Branimir Štrukelj pa je nasprotno prepričan, da za vzgojo in izobraževanje to ne velja, saj nimata posebnega zakona o omejitvi stavke, tako kot na primer zdravstvo in policija, in je zato odredil šolska vrata zapahniti. Starše, ki bodo v sredo z otroki obstali pred temi vrati, ne zanima prav dosti, kaj si imata o zakonu oziroma pomanjkanju zakona povedati Turk in Štrukelj. Zavedajo pa se, da so ostali na cedilu in da se morajo glede varstva otrok sredi delovnega tedna znajti sami, kakor vedo in znajo.

Težka bo. Danes bo za starše, ki iščejo jutrišnje varstvo za svoje otroke, težak dan. Kaj če je babica prehlajena, kaj če teta nima časa ...? Če bi jih ta trenutek vprašali, ali se jim zdi to, kar otrokom omogočajo v vrtcih in šolah, dejavnost posebnega družbenega pomena, bi vam gotovo odgovorili, da so zanje vzgojitelji in učitelji prav tako pomembni kot policisti in zdravniki.

Ko pa bo stavka mimo in jim bo v ustih ostal grenak priokus, bo marsikateri od staršev o njihovem posebnem pomenu razmišljal drugače, saj bo odnos med učiteljem/vzgojiteljem in starši zaradi teh zapahnjenih vrat načet