"Zakon naslavlja tri ključne teme, plačali bomo vse zdravstvene storitve, spremenili bomo sestavo svetov zavodov v ustanovah, katerih ustanoviteljica je država, vse sile bomo usmerili v primarno raven, da to raven stabiliziramo," pojasnjuje minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 

Ukrep plačila opravljenih storitev brez zgornje

Od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2023 bodo tako plačane vse znotraj javne mreže opravljene storitve. V javno mrežo sodijo tudi koncesionarji. Če čakalnih dob v šestih mesecih ne bodo uspeli skrajšati pa načrtujejo, da bodo v sistem vstopili tudi zasebniki.
Zdravniki bodo za povečan obseg dela dobili dodatke, prav tako bodo dodatke prejele ambulante, ki delujejo na območjih z nižjo razvitostjo.

Med glavnimi rešitvami zakona so še profesionalizacija svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodih, novi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa.

V letu dni čakalne dobe krajše za polovico

Foto: Flickr Bešič Loredan, Mesec in Boštjančič Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje, da se bodo čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico, prvi realnejši podatki o čakalnih vrstah pa naj bi bili pripravljeni do 15. septembra. "Želimo si, da bi v od treh do šestih mesecih prišli do tega, da bi najdaljše čakalne dobe skrajšali za 30 odstotkov in da bi v celotnem obdobju 16 mesecev čakalne dobe razpolovili," je povedal minister za zdravje. Bešič Loredan ocenjuje, da bodo, če bo vzporedno vpeljala še tudi digitalizacija in drugi ukrepi, čakalne dobe tam, kjer je stanje trenutno najbolj nevzdržno, v dveh letih skrajšali za 70 odstotkov.

200 milijonov evrov

Foto: Anže Petkovšek Klemen Boštjančič Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov. ''To je manj, kot smo na začetku predvidevali. Zna se zgoditi, da bodo stroški nekaj višji, ne pa bistveno, posebej zato, ker so velike težave s pridobivanjem ustreznih podatkov, evidence so slabe, analitika je slaba. To je tudi eden od ciljev naslednjih 18 mesecev, pridobitev vseh ustreznih evidenc,'' je pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič.

Izvajanje bo nadzoroval Aleš Šabeder

Foto: Anže Petkovšek Aleš Šabeder Pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora, kakovosti in investicij v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob je vlada prenesla na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Za vršilca dolžnosti direktorja urada je imenovan nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder.