Na medicinsko fakulteto se praviloma prebijejo le marljivi, disciplinirani in pametni dijaki. Omejitve so visoke, število mest premajhno – tako za želje dijakov kot za potrebe pacientov. Ta peščica izbrancev opravi šest letnikov fakultete, prebrodi leto ali dve absolventskega staža, opravi pripravništvo in štiri ali več let specializacije. Državljani plačujemo za njihovo drago izobraževanje, mnogi študentje medicine pa zaradi svojih rezultatov prejemajo še štipendijo. Ti dragoceni, dragi in prepotrebni mladi zdravniki pa vse pogosteje odhajajo v tujino, višji plači in boljšim delovnim pogojem naproti. Samo lani je Zdravniška zbornica Slovenije izdala 44 potrdil o dobrem imenu, ki jih zdravniki praviloma potrebujejo, ko odhajajo na delo v tujino. Letos so jih izdali že 35. Povprečna starost članov in članic zbornice, ki so letos zaprosili za potrdilo, je 41, najstarejši zdravnik je imel 69 let, najmlajši zdravnici pa sta bili stari komaj 28 let.

Vojska. Mladih zdravnikov ob takšnih delovnih razmerah in plačah ne bomo obdržali. Več bo možnosti, v večjem številu nas bodo zapuščali.

Ameriška vojska študentom medicine plača študij in jih štipendira, vendar morajo delati v vojski toliko let, kolikor jih je ta izobraževala. Preden bomo morali začeti takšne restriktivne ukrepe, poskusimo za začetek z bolj človeškimi urniki za zdravnike. Da bo mlad zdravnik delal osem ur popoldne, dežural ponoči in brez pavze nadaljnjih osem ur delal še dopoldne za 1.300 evrov, res ne gre pričakovati.