"Če vsak deseti poroča o tem, da ga zastrašujejo in da trpi na delovnem mestu, to prav gotovo ni stvar, ki bi jo lahko banalizirali," je na posvetu o preprečevanju mobinga dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Izvajalci mobinga niso le delodajalci, temveč tudi sodelavci, stranke in drugi, opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič, delovno okolje brez mobinga pa je v vsakem primeru odgovornost delodajalca.

"Treba je spregovoriti"

Marsikdo zaradi strahu pred izgubo službe ob trpinčenju ne ukrepa, toda Böhmova poudarja, da "nima smisla trpeti v tišini. Treba je spregovoriti in poiskati pomoč." Žrtve pa po njenih besedah mobinga velikokrat sploh ne zaznajo, ampak so prepričane, da so krive same zaradi svojega vedenja.

"Bodi točen!" ni mobing

"O trpinčenju govorimo takrat, ko je napadeno dostojanstvo človeka," pojasnjuje Böhmova. "Ni pa mobing, če delodajalec reče, daj, hudiča, v službo hodi že ob 8. uri tako kot vsi drugi," opozarja Darko Krašovec, sodnik na delovnem sodišču, in dodaja, da gre za mobing, kadar se žaljiv in nesramen odnos, pri katerem gre za hud poseg v osebnostne pravice, pojavlja pogosto (vsaj enkrat na teden) in traja dlje (na primer pol leta). Poudarja, da ne gre za mobing, če je neko dejanje usmerjeno v vse zaposlene; takrat gre verjetno za slabo organizacijo dela.

Sodišče naj bo zadnje

In kam se obrniti, če menite, da vas trpinčijo? "Najprej na pooblaščenca delodajalca ali direktorja, ki velikokrat ne ve, kaj se dogaja na nižjih ravneh. Če to ne gre, pa na sindikat," svetuje Böhmova. Vsekakor je bolje, če se zadeva reši sporazumno, na primer z mediacijo, saj se tako delavec lažje vrne na delovno mesto, sodišče pa naj bo zadnja možnost, saj bi na rešitev danes vložene tožbe čakali do leta 2016. Te zadeve namreč niso prednostne. Ljubljansko sodišče je sicer v zadnjih šestih letih rešilo 73 od 126 zadev, tožniki pa so bili uspešni v 31 primerih, torej v 43 odstotkih.

Odškodnine so sicer pri nas prenizke, meni Krašovec: "V Nemčiji znašajo okoli 30 tisoč evrov, pri nas pa marsikateremu delodajalcu dva ali pet tisoč evrov ni težko dati iz žepa."

Delavec dokazuje škodo

Ko se nekdo obrne na sodišče, mu ni treba dokazovati, da se je nekaj zgodilo, ampak je delodajalec tisti, ki bo moral dokazovati, da se to ni zgodilo, pojasnjuje Krašovec. "Po drugi strani pa je dolžnost delavca, da dokaže škodo, ki mu je bila storjena," dodaja in svetuje, naj si žrtev vse zapisuje in naj ima evidenco ravnanj, saj se bo čez pol leta težko spomnila, kaj se je zgodilo. "Če nekdo reče, da se je počutil nelagodno, je to premalo. Če bo rekel, da ni spal, da je bil v depresiji in podobno, pa mu bo sodišče prisodilo odškodnino. Vendar če je bil nekdo en mesec hospitaliziran, bo imel bistveno višjo odškodnino kot nekdo drug, ki ni imel nekega zdravstvenega potrdila," sklene.