Pri DDV-ju je pričakovati nasprotovanje tako sindikatov kot gospodarstvenikov, saj so oboji že izrazili nestrinjanje z ukrepom.

Tako so v zvezi svobodnih sindikatov ZSSS že v začetku minulega tedna izrazili nasprotovanje predlagani trajni določitvi stopenj DDV pri 22 oz. 9,5 odstotka, hkrati pa zahtevali, da se ti z novim letom vrneta na 20 oz. 8,5 odstotka.

Vlada je julija 2013 zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov, znižano, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ukrep je trenutno zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna za čas do konca leta 2015. Če bo DZ potrdil predlagano novelo zakona, bo ta krizni javnofinančni ukrep prešel v trajnega.

Nameri, da ukrep postane stalen, so lansko pomlad, ko je vlada to napovedovala, nasprotovali tudi gospodarstveniki. Finančno ministrstvo je že takrat dejalo, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen, temveč kot strukturen ukrep, v odgovor sindikatom pa so zapisali, da predstavlja trajna uveljavitev trenutnih stopenj DDV enega od trajnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in oživitev gospodarske rasti.

Najbolj prizadene najrevnejše

Izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je poudarila, da vladnemu predlogu ostro nasprotujejo, saj menijo, da gre pri tem za nepravičen ukrep.

"Povišane stopnje DDV najbolj prizadenejo najranljivejše, ki večino svojih dohodkov porabijo za najnujnejše življenjske potrebščine. Zato se nam zdi podaljševanje tega ukrepa neprimerno. Prav tako je bil obljubljen kot začasni ukrep," je pojasnila.

Foto: Saša Despot Samo Hribar Milič Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa meni, da je za gospodarstvo, pa tudi za prebivalce, vedno slabo, če so davki visoki, ker je manj možnosti za potrošnjo.

Ob tem je dejal, da bi bila GZS ob davčnih spremembah pripravljena sprejeti "win-win situacijo", v kateri bi na eni strani bolj obremenili kapital - "seveda ob ohranitvi olajšav za investicije" - na drugi strani pa zmanjšali obremenitev stroškov dela.

"Vendar se bojimo, da bi pri razbremenitvi stroškov dela ostalo samo pri obljubah, na drugi strani pa bi prišlo do višje obdavčitve kapitala," je dodal Hribar Milič.

Foto: Saša Despot Branimir Štrukelj Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa opozarja, da se je vlada davkov lotila na napačni strani.

Znižanje DDV bi namreč pomenilo nekoliko lažje dihanje najranljivejših. "Pri DDV bi se dalo neke stvari spremeniti na bolje - ZSSS je predlagala nižji DDV, temu ne nasprotujem, je pa treba pokazati, kje bi nadomestili ta delež," je dejal.

Tako opozarja, da je v Sloveniji ena najnižjih stopenj davka na dobiček podjetij. "To je prostor za spreminjanje davkov, ne pa tam, kjer se je vlada zdaj lotila stvari," je dejal Štrukelj.

"Še vedno sprašujem ministra za finance, zakaj delu prebivalstva poklanja davčne darove - govorim o cedularni obdavčitvi kapitalskih in dividendnih dobičkov. Obdavčeni so bistveno manj, kot so plače ali pa drugi prihodki prebivalstva," je še dejal ob robu seje.

dezurni@zurnal24.si