Na veliki četrtek se tako katoličani kot evangeličani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški škofje ta dan skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Kot je ob tem pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, evangeličani evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej.

Tridnevje se bo nadaljevalo v petek, ki je, kot so zapisali na Slovenski škofovski konferenci, edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše. Na ta dan, ko je zapovedan strogi post, se spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Veliki petek pa je za evangeličane zelo velik praznik, je dejal Erniša. Ta dan pri bogoslužjih v evangeličanskih cerkvah oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Pravoslavna velika noč 19. aprila

Pravoslavni kristjani bodo letos veliko noč praznovali 19. aprila, je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković. Datum velike noči se namreč določi na podlagi lunine mene, številne pravoslavne cerkve pa jo določijo glede na stari pravoslavni ali julijanski koledar, ki ga uporabljajo.

Velika sobota pa je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedil (velikonočni pirhi, pisanice, potica in kuhana šunka). Podobno storijo tudi evangeličani, vendar s to razliko, da velikonočnih jedi ne blagoslavljajo.

Vrhunec pa bo za vernike velikonočna nedelja, ki je praznik veselja in upanja, kar kristjani izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejščine in pomeni slavite Boga. Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Katoliški škofje in duhovniki pri vigiliji odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, in sicer krst, obhajilo ter birmo.

Kristjani v Jezusovo vstajenje verujejo zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha. Tega se kristjani spominjajo na velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, ko utrjujejo svojo vero tako, da se veselijo skupaj s prijatelji.