“Pred leti sem se preselil iz Ljubljane. Presenečen opažam zasmrajen, onesnažen zrak, poln dima iz individualnih kurišč. Berem, da otroci zbolevajo in ljudje umirajo zaradi raka na pljučih. Razmišlja se o uvedbi hibridnega avtobusa, po drugi strani pa se v dolini Olma od jeseni do pomladi dušimo v lastnem dimu,” je zgrožen Anton Pivk. Enako je po njegovih besedah v Šalari in središču Kopra. “V Ljubljani so s plinifikacijo že pred več kot 20 leti pregnali dim iz mesta, predvsem v najbolj problematični Rožni dolini. V Istri pa nihče ničesar ne ukrene,” nadaljuje.
Kakovost zraka. Na koprski občini med ukrepi, s katerimi poskušajo vplivati na izboljšanje kakovosti zraka, naštevajo posodobitev in znižanje cen javnega prevoza, ureditev kolesarskih poti in umirjanje prometa. Opravili so tudi okoljski pregled koprskih podjetij in se zavzeli za zmanjšanje škodljivih izpustov v ozračje. Poleg tega so naročili pripravo energetskega koncepta mestne občine.
Okolju prijaznejše ogrevanje
Naš sogovornik meni, da bi bila glede na razmeroma visoke temperature pri nas zelo primerna uporaba klimatskih naprav s toplotno črpalko. Vesna Črnilogar, svetovalka Eko sklada, pa pojasni, da so okolju veliko prijaznejši zemeljski plin (tega v Kopru še ni), biomasa in solarnoogrevalni sistemi.
Niko Samec z mariborske univerze poudarja, da bi morali s seznama goriv za individualne hiše povsem izločiti premog in, kjer je mogoče, tudi kurilno olje. Tako Samec kot Črnilogorjeva pa izpostavljata pomen dobre izolacije prostorov in oken. V Eko skladu sicer ljudi spodbujajo, naj se odločajo za energetsko varčnejše rešitve z ugodnejšimi krediti in nepovratnimi sredstvi (naslednji razpis napovedujejo spomladi). Po konkreten nasvet se je mogoče odpraviti tudi v energetskosvetovalno pisarno, ki kot del nacionalne mreže deluje na izolski občini.
Zrak v skladu s pravili
“Država je sprejela operativni program za zmanjševanje števila delcev, ki se dotika tudi zmanjševanja števila individualnih kurišč ter preklopa na daljinsko ogrevanje,” razlaga Tanja Bolte z Agencije RS za okolje.
Kot pove, je bila lani pri delcih PM10 na območju Kopra (merilna naprava je na Markovcu) petkrat presežena mejna vrednost (na letni ravni je lahko presežena 35-krat). Pri ozonu so bile lani mejne vrednosti presežene trikrat, kar prav tako ni skrb vzbujajoče. Pri dušiku pa mejne vrednosti sploh niso bile presežene. Boltetova pravi, da se število prekoračitev mejnih vrednosti toksičnih snovi v ozračju zadnja leta zmanjšuje, a je to prej posledica vremenskega vpliva kot okoljskih
ukrepov.