Zadnje številke kažejo, da je brez služb v krizi ostalo več moških kot žensk. So jo ženske bolje odnesle?
Po ženskah bo kriza udarila, ko se bo začelo resno varčevanje v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu ali dolgotrajni socialni oskrbi. Takrat bodo na udaru ženska delovna mesta ali plače v teh sektorjih. Poleg tega bo, ko bo zmanjkalo denarja, marsikaj padlo na neplačano delo. Ko se dom za ostarele podraži in postane predrag, skrb za ostarele starše pade na ženske. Socialna država krizo le zamakne.

So torej na Zahodu trendi drugačni kot pri nas?
Razvite kapitalistične evropske države imajo visok odstotek žensk, ki niso zaposlene za polni delovni čas. Ob krizi izgubijo službo in poniknejo nazaj v zasebno sfero, kapital se znebi stroškov njihovega dela, one pa opravljajo neplačana dela. Možje stopijo nazaj v vlogo edinega hranilca družine. Slovenija še ni čisto tam, vedno smo imeli visok odstotek polno zaposlenih žensk. Se pa to počasi spreminja.

Imamo torej naprednejši model, kot ga imajo na Zahodu?
Celotno evropsko okolje na nas pritiska, da se selimo h konzervativnejšemu modelu, Evropa pa se hkrati seli na naš model, saj je zaradi demografske krize v to prisiljena: ali bo svoje izobražene ženske bolj polno zaposlila ali pa bo prisiljena uvažati tvegano tujo delovno silo. Vse več je idej o ureditvi otroškega varstva in dela žensk za polni delovni čas. To pa ne prihaja iz dobrega srca, kot se predstavlja, ampak iz ekonomskih potreb.


Torej gremo na zahodni sistem samo zato, da se bomo lahko spet bojevali za svojega.
Spontani procesi gredo v to smer, političnozavestni procesi pa bi morali to preprečevati. Evropi bi morali sporočiti, da bomo vztrajali na svojem položaju, ne pa da z glavo naprej skočimo na beton, potem pa rečemo “Saj nam tega ni bilo treba”.

Kako pa se pri nas pozna največja težava enakopravnosti med spoloma, razlika v plačah?
Slovenija velja za državo, kjer so razlike v plačah med spoloma relativno majhne. V te številke ni všteta siva ekonomija, poleg tega pa so v povprečju skriti poklici, kjer so plače različne tudi do 50 odstotkov.

Kaj bi bil prvi korak k izenačitvi?
Plače bi morale biti javne.

Kaj pričakujete od nove komisarke za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding?
Komisarsko delo je do zdaj menda opravljala dobro, povsem neobčutljiva pa naj tudi ne bi bila. Se pa na področje ne spozna najbolje. Odločilno bo, kaj se bodo odločile velike države. Žal se izboljšanje položaja žensk obeta predvsem zaradi ksenofobije. Namesto priseljevanja bodo konzervativne vlade raje izbrale zaposlenost žensk in enake možnosti.

Ženske v politiki. Kakšno sporočilo pošilja najvidnejša slovenska političarka Katarina Kresal, proti kateri je bila vložena druga interpelacija?
Katarino Kresal bi skupaj z Ljubico Jelušič uvrstila v prvo generacijo političark, ki se postavljata za pravice žensk in se ne sramujeta reči “Ženske imamo težave z diskriminacijo”. Druge so se bolj bale, da bodo izpadle feministično. Pokazali sta tudi večjo stopnjo načelnosti kot večina njunih moških kolegov.