Mnenje Kosove komisije o Križaniču bi lahko postalo nekaj takšnega kot nedavno mnenje računskega sodišča o Erjavcu: sprožilec za odstrel, ki je bil učinkovit predvsem zato, ker je imela tarča dovolj masla na glavi.

Na kaj mislimo? Pahor ne bi mogel zamenjati Erjavca, če šefa DeSUS ne bi spremljale afere in dejstvo, da ni mogel pokazati nobenih rezultatov ministrskega dela. Pri Križaniču ni dosti drugače. Spremljajo ga afere, ki sicer niso takšnega kalibra kot Erjavčeve, so pa zato rezultati ministrskega dela slabši od Erjavčevih.

Dolgovi do neba
Kaj lahko pokaže Križanič po dobrem letu ministrovanja? Bančnega sistema ni oživil. Denar ob začetku recesije sicer ni odtekel iz Slovenije, vendar le zaradi ukrepov, prepisanih od Evropske komisije in ne zaradi kakšnega posebnega truda ministra za finance. Jamstvena shema ne deluje. Finančni minister ni varuh državne blagajne, ki bi znal brzdati razsipnost drugih resorjev. NLB je bila v takšni krizi vodenja, da jo je Pahor prenesel iz Križaničevega v Gasparijev delokrog.

Najhuje je, da so oživljeni mednarodni trgi finančnemu ministrstvu omogočili lahkotno zadolževanje. Povprečnega Slovenca je Križanič v enem letu zadolžil bolj kot Josip Broz v 20 letih. Z zlahka pridobljenim denarjem pa nihče ne ravna prav racionalno; tudi slovensko finančno ministrstvo ne. Ni čudno, da celo pri levici neredko slišimo: “Bajuk ni bil bog vedi kakšen minister, a je Križanič še slabši.”