A prihajajo generacije, ki privilegija stalnega doma nimajo. Ki so obsojene na životarjenje v najemniških stanovanjih, v katerih se kljub oderuški najemnini niti obrniti ne morejo. Tri četrt tistih, ki opravljajo delo za določen čas ali po pogodbah, je mlajših od 35 let. Številka, ki Slovenijo uvršča na vrh Evrope, mlade pa na rob preživetja.
Kredit seveda ni nekaj, česar bi si človek želel, a je to za večino edina, z oderuškimi obrestmi tlakovana pot do lastnega doma. Vendar večina mladih brez stalnih zaposlitev in prihrankov ne more sanjati niti o tem.
Provokativno. Ideja stanovanjskih kooperativ je v državi, ki še zdaleč ni razčistila s svojo revolucionarno preteklostjo, seveda izziv. Številnim preveč diši po socializmu, čeprav je že desetletja uveljavljen model v najbolj neoliberalnih zahodnih državah.
Medtem ko nam vladajoča elita vsiljuje ostre varčevalne ukrepe, o katerih ne smemo dvomiti, se le redko govori o možnih alternativah. Če se že lotijo blaženja krize, se ga na način, ki ljudi potiska v položaj žrtve, namesto da bi jim ponudili dostojanstven izhod iz revščine.
Zato bo zanimivo videti, ali si bo vlada v nacionalnem stanovanjskem programu upala pustiti stanovanjske kooperative. Seveda je mogoče, da v realnosti ne bodo nikoli zaživele. Morda pa je prav to preboj v boljše življenje, ki ga vsi že dolgo čakamo.
Komentar se nanaša na članek Kako do stanovanj.