Državni zbor je leta 1994 vlado pozval, naj pospeši izterjavo vojne škode, ki jo mora Sloveniji izplačati Nemčija. "Nobena vlada doslej tega ni storila," ugotablja poslanka ZL Violeta Tomič, ki je od premiera Mira Cerarja zahtevala pojasnilo kdaj bo sedanja vlada zahtevala povračilo vojne škode in  ali bo pripravila zakon o poplačilu materialne škode iz časa 2. svetovne vojne.

Sloveniji 3,5 milijarde evrov

Od vseh v 2. svetovni vojni okupiranih držav vprašanja povračil vojne škode nista uredili le Slovenija in Grčija. Nekdanji Jugoslaviji je bilo priznano 36 milijard dolarjev odškodnine za povzročeno vojno škodo, ki naj bi jo plačala Nemčija, po sukcesijskem sporazumu Sloveniji pripada 3,5 milijarde evrov, ki jih slovenski oškodovanci niso dobili.

"Slovenija je bilateralno prenehala naslavljati to vprašanje leta 2004, ko smo se odločili, da postanemo del Evropske unije," razlaga Cerar.

"Slovenija še vedno smatra, da vprašanje odškodnin ni rešeno, nasprotno pa je mnenje Nemčije, ki pravi, da so vse obveznosti izpolnjene s sporazumom, ki sta ga sklenila Willy Brandt in Josip Broz Tito," razlaga Cerar.

"Odnosov z Nemčijo ne želimo poslabšati"

"Ne želim, da se pri nas začnejo pojavljati instant rešitve, ki bi privedle do poslabšanja odnosov z Nemčijo," opozarja Cerar in poudarja, da je Nemčija naša prva zunajtrgovinska partnerica. "Da bi odprli to vprašanje, moramo počakati na pravi trenutek in na prave okoliščine," še dodaja Cerar.

"Slovenski in evropski državljani zaradi zategovanja pasu živijo slabše, pri teh protisocialnih ukrepih pa se sklicujete na dolg. Ravno Nemčija je tista, ki hoče poplačilo dolga do zadnjega centa, kdaj se bo sama spomnila na svoj dolg?" pa sprašuje Violeta Tomić, ki meni, da se klanjamo politiki Angele Merkel.

sergeja.hadner@zurnal24.si