Ministra za razvoj in finance, Mitja Gaspari in Franc Križanič, sta v vladi na lestvici dohodkov v letu 2007 najvišje. Prijavila sta več kot sto tisoč evrov bruto zaslužka. Mene prav veseli, da sta na čelu javnih financ človeka, ki sta znala denar obračati, še preden sta dobila v roke naša davkoplačevalska sredstva. Politiki, ki imajo nekaj pod palcem in so na takih mestih, vlivajo z lastnim računom vsaj upanje, da znajo gospodariti.

Vladarji. Podatki, koliko imajo politiki pod palcem, so zabavni. Politiki pa različni. Eni razkrijejo vse podrobnosti, drugi se zdijo polni predsodkov, da se politiku ne spodobi biti premožen. Potem se pogosto izkaže, da pred nastopom funkcije premoženje prepisujejo na sorodnike. Lahko se na primer pustimo zapeljati ljudski modrosti, da so premožni politiki boljši od revnih, ker imajo dovolj in bodo manj kradli ...

Priznam, imam predsodke do politikov, ki po letih uspešne kariere, s katero se kitijo pred volitvami, vsa polja o imetju pustijo prazna. In poročajo o življenju v utesnjenem stanovanjcu v lasti partnerja ali staršev. Taki ali niso sposobni ali pa ne govorijo resnice. Res ne vidim razloga, da bi si za vodenje države kdor koli želel nekoga, ki v življenju ni ustvaril ničesar. Bistvo vladanja je odločanje o skupnem denarju. O tem pa je treba imeti nekaj pojma in občutka. V krizi, ki nas ogroža, je to še pomembneje. Tisti, ki nimajo nič, ne delujejo kompetentni. Skromni pa itak ne gredo v politiko.