V nadaljevanju preberite:

• Državni zbor je sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.
• Državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje po novem ne bodo več imeli volilne pravice na lokalnih volitvah.
• Levica in Vesna zaradi odvzema volilne pravice že napovedujeta ustavno presojo.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. Poleg predlagateljev - SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice - so spremembe podprli Demokrati.

Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.

Tujci po novem ne bodo več smeli voliti

Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je državni zbor sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi.

1. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.
2. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona.

Pestra razprava

Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev.

V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe.

Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga.

Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda).

Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo.

xxx

V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami. V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci".

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo.

Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice.

V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav Evropske unije, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven Evropske unije, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah.

Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo".

Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin.

"Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

dezurni@styria-media.si