Zakon, ki ga je Slovenija morala sprejeti na zahtevo Evropskega sodišča za človekove pravice, predvideva, da bodo do odškodnine upravičeni izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom.

Do odškodnine bodo upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Krog upravičencev naj bi po navedbah notranjega ministrstva obsegal več kot 25.000 ljudi.

Poleg denarne odškodnine bodo izbrisani med drugim upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in do državne štipendije.

Zadovoljili Evropo

Odškodninsko shemo je na nekaj zadnjih zasedanjih obravnaval tudi odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izpolnjevanje odločb evropskega sodišča. Na zadnjem zasedanju v začetku septembra je zakon pozdravil in odločil, da uresničevanje sodbe evropskega sodišča glede izbrisanih ne potrebuje več okrepljenega nadzora.

Čakanje na razsodbo v primeru Kurić

Še vedno pa Slovenija čaka na odločitev evropskega sodišča v tožbi, s katero Mustafa Kurić in še pet drugih pritožnikov od Slovenije zahteva odškodnino za materialno škodo. Odločitev v tej zadevi bi namreč lahko pokazala, ali je Slovenija s sprejetjem omenjenega zakona zadovoljila sodišče. Kdaj bi lahko evropsko sodišče odločilo o omenjeni zadevi, ni znano. Na sodišču so za zdaj za STA povedali le, da časovni okvir, v katerem bi lahko sodišče izreklo sodbo, ni določen.