''Rezultati so porazni, ugotovili smo hujše nepravilnosti. Gre za sistemski problem, vodje to utemeljujejo, da strokovno nadzirajo podrejene, dejansko pa gre za popolno nesamostojnost tožilcev pri odločanju, ki jim jo zakon daje. Poleg tega gre za izmikanje odgovornosti vodij za sprejem odločitve takrat, ko se s svojim tožilcem ne strinjajo,'' je dejal pravosodni minister Aleš Zalar ob predstavitvi izrednega nadzora na tožilstvih.
Aleš Zalar, minister za pravosodjeTo pomeni, da se sploh ni spremenila praksa, kakršno smo imeli pred letom 1995. Takrat tožilci niso imeli nobene samostojnosti in nobenih pooblastil. Vodja tožilstva je bil edini, ki je o vsem odločal.
Kršenje samostojnosti
Nadzor je pokazal, da vodje tožilstva oziroma vodje oddelkov kršijo samostojnost državnih tožilcev pri njihovih konkretnih zadevah. ''Gre za nedovoljeno vmešavanje v proces odločanja tožilcev,'' pravi Zalar.
Uvedba ukrepov ali razrešitev
Pregledali so več kot 9.000 zadev in ugotovili, da gre za sistematično kršitev. Zalar bo zato izdal obvezna navodila glede ravnanja z institutom sopodpisa in predodeljevanja spisa. Tožilstva imajo 30 dni časa, da ministra obvestijo o vzpostavitvi zakonitega stanja oziroma tem, kakšne ukrepe so sprejeli.
''Če me kakšen od tožilcev, vključno z generalno državno tožilko, ne bo obvestil ali pa me bo obvestil, da tega ne bo storil, bom sprožil postopek za njegovo razrešitev,'' dodaja Zalar.
Povod za izredni nadzor so bile odločitve Okrožnega tožilstva v Ljubljani, da po uradni dolžnosti sproži kazenski postopek zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda. Kasneje so se v medijih pojavile informacije, da je tožilstvo zadevo Berglund, potem ko je ena izmed tožilk že določila, da se kazenska ovadba zoper Berglunda zavrže, predodelilo drugi tožilki, ki je nato odločila, da je pregon dopusten.
Zmotna razlaga predpisov
Na vrhovnem državnem tožilstvu pa trdijo, da iz nadzora ni razvidno, da bi prihajalo do hujših nepravilnosti ali kršitev. Ocena po njihovem mnenju temelji na zmotni razlagi Državnotožilskega reda.
''Sopodpis je varovalka za preprečitev nezakonite in nestrokovne odločitve. Ne gre za poseg v nesamostojnost. Državnega tožilca ni mogoče prisiliti v odločitev, s katero se ne strinja,'' zatrjujejo na vrhovnem tožilstvu.
Zapisali so še, da v poročilu nadzorne skupine ni trditve, da vodje okrožnih državnih tožilstev zlorabljajo institut sopodpisa, ko se ne strinjajo s tožilčevo odločitvijo: ''Sopodpis je izvrševanje pristojnosti, ki jih ima vodja tožilstva, ki je odgovoren za zakonito in strokovnio delo svojega tožilstva.''
Znova so poudarili, da je bilo ravnanje vodje tudi v konkretnem primeru Berglund v skladu z zakonom in Državnotožilskim redom.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲