“Zadrževalniki ne bi ustavili poplav, bi jih pa ustavilo kaj drugega, kar se v Ljubljani ni naredilo,” se je na očitke o nezgrajenih zadrževalnikih Razori in Brezje odzval Lovro Mrak, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Ena od bralk iz teh krajev je poudarila, da se še spominja, kako globok je bil včasih viški jez na Gradaščici in kako globoke so bile struge. “Poglobijo naj struge, odmašijo kanale, naj male cevi zamenjajo za večje. Kako lahko gredo v isto cev odplake desetih ljudi ali pa dvestotih iz na novo naseljenih blokov?” je zapisala.

“Zadrževalniki bi koristili izključno Ljubljani,” je poudaril župan Lovro Mrak. V njihovi občini je po njegovi prvi oceni poplavilo okoli sto hiš, načrtovani zadrževalniki pa jih ne bi obvarovali. “Raven vode bi se dvignila še za osem metrov, saj je bila na zapornici predvidena osem metrov visoka pregrada. Tako bi bilo v Dobrovi zalitih neprimerno več hiš kot zdaj,” je poudaril. Dodal je, da zaradi zadrževalnikov tako ne bi bila poplavljena samo polja na najboljših kmetijskih površinah.

Zadrževalnikov več kot 20
Kot je povedal župan Mrak, je v njihovi občini že zdaj čez 20 manjših, a nevzdrževanih zadrževalnikov. Kot vsi drugi vodotoki v državi so v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor (MOP). “Če bi se na vsakem voda ustavila za deset ali petnajst minut, bi do Ljubljane prišla pozneje, v tem času pa bi je več odteklo naprej,” je dodal.

Na direktoratu za prostor MOP so včeraj dejali le, da je bilo javno mnenje v Občini Dobrova - Polhov Gradec tako, da bi bilo dovolj redno čiščenje vodotokov in gradnja manjših zadrževalnikov na pritokih Gradaščice. Vendar, so poudarili, pa bi tak obseg poplav, kot je bil ta konec tedna, lahko ustavil le zadrževalnik, “ki ga ni mogoče locirati na območju Mestne občine Ljubljana”.