Nekoč so bili videorekorderji, nato CD snemalniki, pa snemalniki s trdim diskom. Vsi so se uporabljali predvsem za časovno nastavljeno snemanje oddaj in filmov, ki jih v času predvajanja na sporedu gledalec ni utegnil pogledati. 

Od leta 2010, ko je tudi v Slovenijo prišla funkcija časovnega zamika, se zdi listanje po programih in vnašanje začetnih ter končnih časov snemanja le še slab spomin iz nekega drugega obdobja, saj je ob nadaljnjem razvoju te funkcije postalo spremljanje televizije liberalizirano, kot še nikoli, ponudniki programov pa še bolj pod pritiskom pri doziranju zanimivih vsebin. Ni več namreč izgovora, da bo gledalec spremljal tvoj program, če istočasno na ostalih ni nič bolj zanimivega. Z malce brskanja po zgodovini se vedno najde kaj dobrega. 

Če je T-2 pred slabimi petimi leti kot prvi ponujal časovni zamik za 48 ur nazaj, je danes "norma" vseh ponudnikov 72 ur, torej trije dnevi, medtem ko nekateri ponudniki v tujini svojim strankam ponujajo tudi sedemdnevni zamik. Začetki so bili še skromni, saj je bilo mogoče časovno funkcijo uporabljati le za nekaj programov, vmes sta programa Pop TV in Kanal A celo "mrknila", pa se po doseženem dogovoru znova uvrstili med "brezčasno" elito. 

Funkcija je do danes postala ena najbolj priljubljenih in hkrati dodaten vir zaslužka pri naročnini.  

Pri Telekomu pravijo, da funkcijo uporablja "že skoraj 80 odstotkov" naročnikov, torej tudi velika večina. "V Telekomu Slovenije smo s trenutnim številom in trendom rasti uporabnikov SiOL TV, ki navedeno funkcijo uporabljajo, zelo zadovoljni." 

Pri T-2 na vprašanja Žurnala24 niso odgovarjali, medtem ko so pri družbi Amis za Žurnal24 pojasnili, da ima funkcijo naročeno že 85 odstotkov njihovih naročnikov, kar da je največ med ponudniki IPTV.

Nove tehnologije so zajele tudi področje kabelske televizije, ki ima po zadnjih podatkih še vedno malenkost večji delež nad IPTV (48 proti 44 odstotkov). Daleč največji ponudnik storitev kabelske televizije Telemach prav tako nudi svojim naročnikom številne napredne funkcije, tudi časovni zamik.

Največkrat še med oddajo ...

"Storitev časovni preskok je omogočena na programih, kjer programski dobavitelji to dovoljujejo. Po drugi strani pa je omejitev tudi zanimivost in gledanost programov. Na programih s slabšo gledanostjo te storitve ne omogočamo. Prav tako za enkrat funkcije ogleda za nazaj ne ponujamo na HD kanalih," pravijo pri Amisu.

Pri Telekom Slovenija dodajajo, da naročnikom funkcijo omogočajo tudi pri spremljanju TV programa prek drugih platform, torej računalnikov, tablic in mobilnih telefonov. 

Za koliko časa nazaj pa uporabniki največkrat posežejo po časovnem zamiku? Medtem ko pri Telekomu Slovenije teh podatkov ne spremljajo podrobneje, pri Amisu pravijo, da po njihovih statistikah velik del uporabnikov pri časovnem zamiku uporablja funkcijo "na začetek", torej začnejo gledati oddajo, ko je ta še na sporedu, od začetka. 

Poleg časovnega preskoka sicer ponudniki nudijo tudi najem snemalnika z določenim zakupljenim prostorom, kar pa je po razmahu časovnega zamika manj priljbuljena funkcija. 

Kako prepričati gledalca, naj ne prevrti oglasov

Zanimiva zgodba so oglasi, ki so tudi največji trn v peti programskih dobaviteljev oziroma dejstvo, da časovni zamik omogoča enostavno preskakovanje teh vsebin. Kako torej gledalca "prisiliti", da bo oglase, od katerih televizije živijo, vseeno spremljal? Na Oglaševalski zbornici Slovenija niso odgovorili na vprašanja Žurnala glede te tematike, tudi pri Telekom Slovenija ne vedo, kako časovna funkcija vpliva na spremljanje oglasov.

Pri Amisu pa pravijo takole: "Po našem mnenju je učinek dvosmerni. Programi, ki imajo to funkcijo [časovni zamik, op. p.], so na splošno bolj gledani tako v živo kot tudi s pomočjo te funkcije. Dejansko sicer gledalci prevrtijo del reklam, vendar ne vsi in ne vseh. Prav tako je dokazano, da če je gledalec že videl reklamo, mu tudi hitrejše prevrtavanje sproži priklic."

Časovna funkcija torej do določene mere vpliva na spremljanje oglasov, ne more pa izničiti njihove funkcije. A razvoj televizije je v zadnjih letih silovit in vse bolj postaja nekakšen hibrid ali podaljšek računalnikov, s povezavami do Youtuba, do spletnih pretočnih vsebin ponudnikov, kot so Voyo, Netflix, Amazon ... 

Guruji televizijskega oglaševanja se tega dobro zavedajo, zato tudi takšen porast t. i. product placemanta, torej ko se nek oglaševalec izpostavlja kar znotraj oddaje, denimo z reklamami v ozadju, izdelki ...

Ob takšni funkciji, ko ima gledalec v rokah škarje in platno, oziroma daljinec, s katerim lahko v nekaj hipih prevrti oglasni blok, je pred oglaševalci tudi izziv, da naredijo oglasne spote bolj zanimive in gledljive. Nekateri gredo v smer krajših oglasnih blokov ali dodajajo odštevalnike časa.

andrej.leban@zurnal24.si