Ker so pri nas vse javne ustanove podvržene javnim naročilom, naši otroci v šolah jedo slabo hrano, opozarja predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras. Pravi, da na javnih razpisih vedno zmagajo ena in ista podjetja, ki uvažajo in preprodajajo hrano ter jo ponujajo po nenormalno nizkih cenah. Po njegovih izkušnjah ta podjetja goljufajo, v naše šole pa kot ekohrano pripeljejo tudi tretjerazredna živila, ki še zdaleč niso ekološka. “V šolah pa nihče ne preverja, ali so kupljena jabolka res ekološka, nimajo niti nobene deklaracije,” dodaja.

Odzvala se je le ena šola

Na Koroškem so v Združenju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica z zavodom za zdravstveno varstvo vsem šolam in vrtcem predstavili pomen lokalno pridelane in biološke hrane. Od vseh tamkajšnjih šol so se odzvale le tri, hrano pa je na koncu naročala le ena, razlaga predsednik združenja Jože Ledinek. “Odziv je tako slab, ker šole nimajo denarja. Pri javnih naročilih je merilo najnižja cena, ne pa da je hrana lokalna in sveža,” pojasnjuje.

“Poleg tega so danes razpisi taki, da je potrebnih 50 strani samo za eno kmetijo, kmet pa mora še jamčiti, da bo hrano res dobavljal – zahtevajo tudi bančno garancijo,” je ogorčen. Dodaja, da je kmet odvisen tudi od drugih vplivov, denimo toče in suše, ter si ne more privoščiti, da se tako izpostavi.

Ledinek vidi rešitev v preprostejših naročilnicah, prek katerih bi lahko šole preprosteje naročale hrano, Fras pa je prepričan, da bi “morali v šolah pri hrani popolnoma umakniti javna naročila”.

Niso vedno slovenski

“Res je, da moramo živila kupovati prek javnih naročil od dobaviteljev, ki so izbrani po merilih javnega razpisa,” pravi ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Franceta Bevka Ljubljana Barbara Kampjut. Težav pri naročanju nimajo, priznava pa, da bi imeli pri izbiri živil in dobaviteljev bolj proste roke, če javnih razpisov ne bi bilo. “Posledično pa bi to pomenilo tudi višje cene živil,” dodaja.

Podobno menijo v drugih šolah, na katerih so odgovorili na naša vprašanja. V vseh poudarjajo, da dobavitelje izbirajo glede na kakovost živil, zanimata pa jih tudi resnost dobaviteljev in cena. “Ne smemo pozabiti, da v šoli pripravimo okoli 400 kosil. Cena je 2,65 evra, v njej pa so vključeni tudi stroški elektrike, odvoza organskih odpadkov, vode in plina, plačilo zaposlenih ter podobno,” pojasnjuje ravnateljica OŠ Miška Kranjca Ljubljana Irena Rozman. Dodaja, da lahko zviševanje stroškov komunalnih storitev posredno vpliva na kakovost hrane, ne morejo pa si privoščiti dviga cene. V šolah so nam zatrdili, da dobavljajo hrano od domačih dobaviteljev, izdelki pa niso vedno slovenski.

Spremembe že na vidiku

Šole lahko zaradi spremembe zakona o javnem naročanju po novem brez javnih naročil naročajo določene sklope živil, kar pa ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti.