Kot so poudarili po prejemu pravnomočne sodbe, je država v tem primeru ravnala "skrajno neodgovorno".

Slovenija mora Mirageu plačati glavnico v višini 3,48 milijona evrov zaradi izgube čistega dobička in glavnico v višini 1,16 milijona evrov, ki se nanaša na 25-odstotni davek na dohodek pravnih oseb, in sicer oboje s pripadajočimi zakonskimi in zamudnimi obrestmi od 18. januarja 2006 do plačila.

Poleg tega Mirageu pripada tudi povrnitev stroškov postopka v višini 18.358 evrov, 10.501 evrov in 10.011 evrov, so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu. Omenjeni zneski so bili sicer izračunani konec minulega tedna in se zaradi obresti dnevno zvišujejo. Zneski so po navedbah ministrstva visoki tudi zaradi dolgotrajnega sodnega postopka, ki je trajal več kot sedem let.

Kot so spomnili, je ministrstvo novembra 2001 s podjetjema Cetis in Mirage sklenilo pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil. Pogodba je bila sklenjena za določen čas petih let in bi se iztekla 27. novembra 2006.

Ministrstvo pogodbe odpovedalo enostransko

Aprila 2005 pa je bila nato objavljena novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki je ukinila nalepke za tehnične preglede.

Pogodbeni stranki Cetis in Mirage na sporazumno razvezo pogodbe nista pristali, zato je ministrstvo sklenjeno pogodbo odpovedalo enostransko. "Po odločitvi takratnega vodstva je bilo namreč potrebno prekinitev pogodbe realizirati nemudoma. Pogodba je bila tako odpovedana 19 mesecev pred iztekom," so pojasnili na ministrstvu.

Opisano poslovanje z Mirageom so označili za konkreten primer slabe prakse pri izvajanju javnih naročil. "Postopek, ki je bil izpeljan za sklenitev pogodbe, je bil zaupne narave, torej ni bil izpeljan prek javnega naročila, kakor bi bilo prav. Že iz sklenjene pogodbe izhaja, da je bil ogromen dobiček podjetja Mirage vključen oz. vračunan vnaprej. Je bil morda to razlog, da je bilo naročilo izpeljano kot zaupno?" se sprašujejo.

Opozorili so še na neprimeren način vplivanja politike na stroko. "Slednja je pravočasno opozarjala, da bo pogodba prekinjena na neprimeren način, pa je ni nihče upošteval. V letu 2005 je bilo pred prekinitvijo pogodbe takratno vodstvo seznanjeno z več pravnimi mnenji, da bo v primeru enostranske odpovedi pogodbe prišlo do posledic, to je plačila dejanske škode in izgubljenega dobička izvajalcu," so izpostavili.