Skupina znanstvenikov pod vodstvom dr. Daniela Libermana z ameriške harvardske univerze, je s pomočjo počasnih posnetkov ugotovila, da bosonogi tekači udarijo ob tla povsem drugače kot tisti, obuti v udobne in oblazinjene tekaške copate.

Obuti tekači ob tla zadanejo najprej s peto, medtem ko bosonogi tekači to storijo s srednjim ali sprednjim delom stopala. ''Zadeti ob tla s peto je tako kot, da bi vas nekdo udaril po peti s kladivom s trikratno silo teže vašega telesa,'' je dejal Lieberman. Tekaški copati silo ublažijo. S pravilnim 'pristankom' s srednjim ali sprednjim delom stopala pa lahko to silo skoraj popolnoma izničimo.

Sprememba filozofije?
Številni tekači na dolge proge so tekmovali bosonogi in bili zelo uspešni. Tako se je pojavilo vprašanje, ali je bosonogi tek lahko bolj učinkovit. Taka ugotovitev bi lahko spremenila dobršen del športne medicine in oblikovanja tekaških copatov. Dr. William Jungers, ki se ukvarja z anatomijo in v omenjeni raziskavi ni sodeloval, meni, da bosonogi tekači bolje izkoristijo energijo v gležnjih in loku stopala.

Lieberman pa pojasnjuje, da ima bosonogi tek tudi pomanjkljivosti. ''Bosonogi tekači morajo več uporabljati mišice meč in ahilovo tetivo, da nadzorujejo gleženj. Tisti, ki na hitro, nepazljivo in brez raztegovanja zamenjajo način teka, se soočajo  s težavami meč,'' pravi Lieberman.

Tekaški copat, ki dobro blaži udarce ali zelo preprost copat - kateri je bolj primeren in učinkovit za tekače? Vprašanje za zdaj ostaja brez odgovora.