Na današnjem vrhu zveze Nato v Haagu bo sprejet dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Povečanje obrambnih izdatkov zahtevajo predvsem ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Predlog podpirajo tudi Norveška, Švedska, Baltske države in Velika Britanija. Nasprotujejo Španci, Italijani in Portugalci.

Slovenija podpira dvig obrambnih stroškov 

Slovenija bo predlog za povečanje obrambnih izdatkov podprla, so potrdili viri na vladi. Pri tem se bo Slovenija, kot tudi številne druge države, zavzemala za dogovor o pregledu potreb zavezništva, ki bi ga izvedli leta 2029. Na podlagi tega bi se stroški za obrambo lahko redefinirali. 

A koalicijska SD dvigu nasprotuje. "Socialni demokrati nasprotujemo predlogu, da bi države članice NATO na vrhu v Haagu prevzele obveznost in sprejele zavezo dviga obrambnih izdatkov na 5% BDP do leta 2035 – ne glede na varovalke in časovne okvirje odločitve. Takšno enostransko pojmovanje varnosti bi pomenilo drastičen poseg v državne proračune in neposredno ogrozilo temeljne stebre evropskih družb: dostopno zdravstvo, javno šolstvo, socialno zaščito, stanovanjsko politiko in gospodarsko stabilnost," so sporočili. 

Zaradi resolucije na varni strani?

Članice se morajo dogovoriti še, do kdaj se bodo zavezale za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov ali do leta 2032 ali 2035. Je pa znana formula: 3,5 odstotka bo šlo za vojaške zmogljivosti, 1,5 odstotka za mehkejšo obrambo, torej za tako imenovane obrambne izdatke za dvojno rabo, ki jih je v resoluciji o obrambi predvidela tudi vlada Roberta Goloba.

Resolucija sicer predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka že do konca tega leta, nato pa zvišanje na tri odstotke do leta 2030. Resolucija po ocenah iz vladnih krogov postavlja Slovenijo na varno strn pred ameriškimi pritiski, saj je na tako na varni strani zavezniških zahtev, k pred letom 2030 ne gredo čez tri odstotke.

Koalicijska stranka Levica je nedavno vložila pobudo za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih stroškov, ki pa je vnaprej obsojena na propad. 

Slovenija bo vlagala v protizračno obrambo, kibernetsko obrambo in medicinske kapacitete, s katerimi bi lahko podpirala potrebe zavezništva. Po informacijah vladnih krogov so ZDA posebej zainteresirane za Luko Koper, kjer bi želeli imeti vojaško tranzitno pristanišče.

dezurni@styria-media.si