Za glasovanje o zaupnici vladi se politika praviloma odloča le v izrednih okoliščinah. Novembra leta 2007 je tako glasovanje o zaupnici zahteval takratni premier Janez Janša, zaupnico pa je vezal na vprašanje, ali je Slovenija dovolj enotna, da opravi dobro delo pri vodenju EU, ali ne. Takrat so zaupnico vladi izglasovali, Slovenija pa je na začetku leta 2008 uspešno izvedla predsedovanje EU.

(Ne)zaupnica

Glasovanje o zaupnici vladi je poleg Janeza Janše leta 2007 predlagal tudi Janez Drnovšek leta 2000. Takratno glasovanje se je vezalo na razrešitev dela vladne ekipe in izvolitev novih ministrov. Zaupnica takrat ni bila izglasovana, zato je vlado naslednje pol leta vodil Andrej Bajuk.

Zaupnica leta 2009
Letos se morebiti obeta še eno tako glasovanje. Govorice o tem je sprožil predsednik stranke Zares Gregor Golobič, ki je pred dnevi dejal, da bi moral Borut Pahor sam predlagati zaupnico glede svoje vlade. Takšnega dejanja Pahor kasneje tudi ni izključil.

V državi pomembnejše težave
Franci Zavrl iz podjetja Pristop je za zurnal24.si povedal, da morajo nezaupnico predlagati opozicijske stranke. "Naloga opozicije je, da postavlja konstruktivne nezaupnice. Vlada naj se raje posveti temu, kar je njena naloga, reševanje gospodarstva iz položaja, v kakršnem je. To je naloga vlade," je dejal.

A glasovanju o zaupnici, ki jo je predlagal predsednik vlade, smo bili priča že novembra 2007. "Tisto je bila pa drugačna situacija, v kateri je premier upravičeno potegnil to potezo," je povedal Zavrl. Takrat naj bi bilo glasovanje posledica številnih dogodkov v državi, če vlada ne bi imela podpore, pa bi bilo ogroženo tudi predsedovanje EU, je še dodal.

Interpelacije

Interpelacija proti vladi je bila leta 1997. O delu tedanje Drnovškove vlade jo je vložila skupina poslancev SDS, in sicer zaradi zavlačevanja vlade pri oblikovanju proračuna. Julija 2004 pa je bila proti Ropovi vladi vložena interpelacija zaradi neizpolnjenih obljub z začetka mandata.

Ne bodo tvegali razpada vlade
Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene vede pa je za zurnal24.si povedal, da bi bila za vlado "ugodnejša možnost, da Pahor sam prosi za glasovanje o zaupnici, saj ima s tem v rokah pobudo."  A pri tem dodaja, da bo odziv v vsakem primeru približno enak. "Domnevam, da bo Pahor po določenih kompromisih dobil podporo vseh koalicijskih strank, saj te ne bodo pripravljene tvegati razpada koalicije in izgube oblasti," meni Makarovič.

Namen glasovanja bi bil po njegovem mnenju predvsem urejanje odnosov v koaliciji. Meni, da Pahor z njo svojim koalicijskim partnericam sporoča, da "nimajo prave alternative razen njega".

Podobnosti obstajajo
Makarovič meni tudi, da podobnosti obstajajo. "V obeh primerih gre za predsednika vlade, ki poskuša okrepiti svoj položaj in v večji meri prevzeti politično pobudo, " je še dodal.