Bolnišnico bodo gradili ob krožišču med Kranjčevo in Štajersko cesto, piše portal 24ur.com. V nekaj več kot 18 tisoč kvadratnih metrov velikih prostorih naj bi bilo do 80 bolnišničnih postelj, ambulante, laboratorij, radiološki oddelek, kardiološki oddelek, male operacijske dvorane, dnevna bolnišnica, kolonoskopijski in gastroskopski oddelek. Dnevno naj bi v ambulantah lahko sprejeli do 400 pacientov na dan. Gradnja naj bi stala 17,5 milijona evrov brez DDV, trajala pa naj bi 16 mesecev. 

Medtem ko so za gradnjo že dobili zeleno luč s strani ministrstva za okolje in prostor, investitorji še niso zaprosili za gradbeno dovoljenje. 

V bolnišnico naj bi Diagnostični center Bled preselil svojo obstoječo dejavnost iz Enote Vila Urbana, Medicinskega centra Cardial in Kirurškega sanatorija Rožna dolina. Naboru storitev, ki jih opravljajo v navedenih enotah, naj bi dodali nove, piše 24ur.com. 

V Diagnostičnem centru Bled imata od leta 2019 vsaka 40,7-odstotni delež zavarovalnici Sava Re in Zavarovalnica Triglav. Preostali delež je v lasti diagnostičnega centra. Ob tem pa, kot piše omenjeni portal, je treba poudariti, da sta obe zavarovalnici delno v državni lasti. 

V Sava Re so za 24ur.com pojasnili, da je medicinski center v fazi projektiranja. Omogočal naj bi boljšo dostopnost in višjo kakovost storitev ter osnovo za nadgradnjo storitev, ki jih Diagnostični center Bled izvaja že sedaj. 

Medtem ko nekateri, kot je Mateja Kožuh Novak, nekdanja ginekologinja in predsednica Zveze društev upokojencev, opozarjajo, da lahko takšno početje zavarovalnic, ko delajo svoje bolnišnice in domov, vodi v razpad javnega zdravstvenega sistema. Številni izpostavljajo, da se zasebne bolnišnice lotevajo le tistih posegov, ki prinašajo denar. 

Drugi menijo, da so zasebne bolnišnice lahko tudi dobrodošle. Predstojnik Ortopedske klinike UKC Ljubljana Miha Vodičar je za 24ur.com dejal, da lahko iz primerov v Avstriji vidimo, da zasebne bolnišnice opravijo veliko storitev, zaradi katerih se nato v javnem sektorju sprosti prostor. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da se je v Sloveniji premalo vlagalo v zdravstvo. 

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič meni, da zasebna bolnišnica lahko predstavlja obogatitev v smislu dodatnih možnosti in kapacitet, mora pa biti uravnotežena z državnim zdravstvenim sistemom.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kje bo zasebna bolnišnica dobila kader – potrebovali naj bi okrog 130 ljudi. 

Kakšno je mnenje zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, ostaja skrivnost, saj, poudarjajo na 24ur.com, v treh tednih ni našel časa za pojasnila. 

dezurni@styria-media.si