Začasna in občasna dela so še ena anomalija, pravi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. “Namesto da bi problem rešili, ga razširjajo. Delajo dodatno segmentacijo na trgu dela,” trdi. Tako sindikati kot Študentska organizacija Slovenije opozarjajo, da uvajanje novih oblik začasnih del ne zagotavlja niti ustreznih pogojev dela niti socialne varnosti.

Študentskega dela zakon o urejanju trga dela sploh ne ureja, začasna in občasna dela pa so po predlogu namenjena brezposelnim in upokojencem. Delali bi lahko do 60 ur na mesec in za največ 5.040 evrov na leto, urna postavka pa ne bi smela biti nižja od 3,36 evra. Pri enem delodajalcu bi lahko začasni in občasni delavci na mesec opravili največ 
360 ur.

Delo brez prispevkov

V nasprotju z zavrnjenim malim delom za ta dela delodajalcem ne bi bilo treba plačevati prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje. Plačevali bi 25 odstotkov dajatve, ki bi se porabila za posredovanje teh del. Zoran Kotolenko, ki je na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) v času Pahorjeve vlade pripravljal sistem malega dela, zdaj pa sodeluje pri nastajanju nove reforme, poudarja, da gre za to, da so se med dvema rešitvama odločili za tisto, s katero delodajalcem povzročajo manj administracije.

Poprijeti za vsako delo

V novi ureditvi je predlagano tudi, da bi brezposelni ob zavrnitvi začasnega dela izgubil pravice iz zavarovanja za brezposelnost. O tem se socialni partnerji še pogajajo, trdijo na MDDSZ. Lukić opozarja, da je to degradacija izobraževanja, Kotolenko pa pojasnjuje, da ureditev še ni dokončna, a da je za brezposelnega koristna “kakršnakoli oblika dela” in da je “boljša, kot če je ni”. “Vsako delo brezposelnega pomeni stik z delodajalcem,” pravi. Navaja, da se od 35 do 50 odstotkov brezposelnih, napotenih k delodajalcu, pri njem po koncu usposabljanja zaposli.