“Nihče ne bo poskrbel za nas, verjemite, da ne. Zeblo nas bo,” pravi Mišel, eden od novomeških brezdomcev, ko jih pobaramo, kako bo, ko se bodo začeli mrzli dnevi. Pravi, da s Karmen spita v nekdanji klavnici, zadaj za hotelom Kandija, jest pa hodita v razdelilnico hrane Rdečega križa.

V pogovor poseže Marjan, ki doda, da je hrana zdaj precej boljša kot pred časom, ko so se nam pritoževali čeznjo, češ da imajo po njej prebavne motnje. “Dobro je, nimam kaj reči. Le to, da bi bilo v redu, če bi tudi ob koncu tedna kaj dobili. V pogodbi, ki smo jo podpisali na centru za socialno delo, piše, da naj bi ob sobotah in nedeljah dobili pakete, a jih do zdaj še nismo,” pripoveduje Mišel.

Gorana ni več
Med tistimi brezdomci, ki vsak dan posedajo na stopnicah banke ali prodajalne na Glavnem trgu – do osem se jih nabere – je bil tudi dobrodušen Goran Ilič, ki se je prejšnji ponedeljek od njih poslovil. “V nedeljo smo poklicali rešilca in ga spravili v bolnišnico, v ponedeljek zjutraj je umrl, star je bil 36 let in je samo zaspal,” pripoveduje Marjan. Zase pravi, da živi pri Romih na Grabnu in ga zime ni strah: “Ravno danes bomo postavili drvarnico in vanjo spravili drva za zimo. Spal bom v zabojniku, notri imam šporhajt in ne bo me zeblo.” Dodaja, da mu Romi veliko pomagajo, on pa njim po svojih močeh.

Želita si stanovanje
Mišela in Karmen pa vendarle skrbi, kako bo čez zimo. “Morala se bova dobro pokriti, a naju bo vseeno zeblo,” pravi Karmen. Rada bi si uredila osebni dokument, da bi se lahko tudi ona prijavila na zavodu za zaposlovanje tako kot Mišel, potem bi lahko dobivala socialno pomoč, a nima stalnega naslova. “Potem bi se lahko preselila v dijaški dom, kjer bi se lahko oprhal in naspal, nato bi si tudi službo poiskal. Ko bi jo imel, bi si najela stanovanje, lahko bi imela otroka, tako pa se zavedava, da nama bi ga socialna vzela, še preden bi se rodil,” razmišlja Mišel.

Alojz Simončič, direktor novomeškega centra za socialno delo, nam je povedal, da se je Karmen, tako kot nam je povedala, res želela prijaviti na njihovem naslovu na Resslovi ulici, a ji tega ne more odobriti. “Res je, da imamo na našem naslovu prijavljene določene ljudi, a obstaja tudi druga možnost in Karmen ve zanjo – da ji na upravni enoti izdajo dokument, tako kot drugim, ki nimajo stalnega bivališča,” pristavi Simončič.