Padec medijskih svoboščin v nekdanjih komunističnih državah je večji kot v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, predvsem pa je opazen v politizaciji javnih medijev, piše The Economist, sklicujoč se na letno poročilo Freedom Housa, ki ga bo ameriška nevladna organizacija objavila jutri. Po pisanju The Economista je Slovenija zdrsnila z 21. na 23. mesto lestvice Freedom Housa, v njeni bližini je Slovaška, ki je prav tako padla (z 20. na 22. mesto). "Ne poznam metodologije Freedom Housa, ampak vsekakor vsi gledalci in poslušalci javnih medijev v Sloveniji opažamo, da je politizacija še kako prisotna," komentira predavatelj na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljevič. Čeprav sta k politizaciji pripomogla zakona o RTV Slovenija in medijih, je po njegovem mnenju najbolj krivo popolnoma zastarelo razmišljanje o tem, kaj naj bi javni medij v 21. stoletju sploh ponujal: tako glede glasbe in zabave kot informativnega programa, oblikovanja studia in podobnega, kar zdaj bolj spada v 50. leta prejšnjega stoletja. "Sami politiki brez svojih pomagačev v uredniških in novinarskih vrstah ne morejo veliko narediti, a jim je makiavelistični pogled na medij skupen," dodaja Milosavljevič, ki obsoja tudi različne politične manipulacije prek telefonskih glasovanj ali spletnih anket.

Stanje se slabša
Direktorica medijskega programa Mirovnega inštituta Brankica Petković, ki že dolgo spremlja medijsko pokrajino v Sloveniji in drugih državah, se strinja, da se stanje poslabšuje; ne le v tranzicijskih državah, temveč tudi v Franciji in Italiji, kjer se medijsko lastništvo ravno tako politično instrumentalizira. V Sloveniji pa se, pravi Petkovićeva, tam, "kjer naj bi deloval medijski trg, lastništvo in oglaševanje zlorabljata za politične obračune". Opozarja, da poročilo Freedom Housa ne bi smelo biti ključno izhodišče, saj so številni slovenski novinarji in strokovnjaki zelo nazorno opisali težave našega medijskega sistema.