V nadaljevanju preberite:

• Strokovni odbor ESS se sedem mesecev po ustanovitvi še ni sestal glede evropske direktive o preglednosti plač.
• Ministrstvo kljub temu želi zakon sprejeti do konca leta.
• Orodje PAY DAY je že preizkušeno, a še ni dokončano in nima upravljavca.

Tri mesece po izteku roka za prenos evropske direktive o preglednosti plačil Slovenija zakona še nima. V skladu s 34. členom direktive (Direktiva (EU) 2023/970) o preglednosti plačil bi morale države članice do 7. junija 2026 uveljaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z njenimi določbami, ter o tem obvestiti Evropsko komisijo.

Po nam znanih podatkih so direktivo do zdaj implementirale Slovaška, Grčija, Litva, Italija in Malta. Slovenija pa še ne. Izvedeli smo, da se strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) glede tega sploh še ni sestal.

Odbor ESS po sedmih mesecih še brez prve seje

Osnutek zakona je bil spisan v mandatu ministra Luke Mesca. Nova vlada je pristojnost za pripravo zakonskega predloga prenesla na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. 

Osnutek zakona je bil februarja 2026 posredovan v obravnavo ESS, ki je za njegovo obravnavo ustanovil strokovni odbor. "Odbor svojega dela za zdaj še ni začel," so za Žurnal24 potrdili na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Osnutek zakona je bil pred poletjem posredovan tudi v predhodno medresorsko usklajevanje pristojnim ministrstvom. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je večino njihovih pripomb že prejelo, vendar usklajevanje še ni končano, so nam povedali: "Trenutno poteka revizija besedila v skladu s smernicami nove vlade, posledično zadnja verzija besedila še ni bila predmet usklajevanj s socialnimi partnerji."

"Ministrstvo si bo prizadevalo za čim hitrejše sprejetje zakona, po možnosti do 31. decembra 2026, prav tako ustrezno implementacijo direktive, a je časovnica odvisna tudi od procesa socialnega dialoga in dialoga z ostalimi ključnimi deležniki," na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport kljub temu napovedujejo, da si bodo prizadevali zakon sprejeti do konca letošnjega leta.

Ob tem so na ministrstvu za naš portal zagotovili, da "Slovenija s strani Evropske komisije zaradi neprenosa direktive še ni prejela uradnega opomina niti kakršnega koli drugega obvestila". "Poudariti velja, da je do predvidenega roka direktivo v celoti implementiralo zgolj pet držav članic EU. Večina je, tako kot Slovenija, še vedno v fazi sprejetja ustreznih aktov in drugih rešitev," se izgovarjajo.

Ministrstvo: "Nihče ne blokira obravnave"

Delodajalske organizacije so že med pripravo prvotnega osnutka opozarjale na dodatna administrativna in finančna bremena. Menile so tudi, da en sam podatek o plači ne pokaže celotne slike plačila, ki lahko poleg osnovne plače obsega dodatke, plačilo za delovno in poslovno uspešnost ter druge prejemke. Poleg tega so delodajalci izražali zaskrbljenost, da ne bodo mogli tako hitro prilagoditi plačnih sistemov oziroma zagotavljati ustreznih podatkov.

Sindikati so na drugi strani predlagali strožjo ureditev. Med drugim so želeli poročanje tudi za manjša podjetja, globe za delodajalce, ki ne bi pravočasno odpravili neutemeljene več kot 5-odstotne plačne vrzeli ter javno objavo kršiteljev.

Tako socialni partnerji kot vsi pristojni resorji so bili sicer vključeni v delovno skupino že v času nastajanja besedila.

Moj sanjski šiht Začeti bi morala veljati nova pravila o plačah, a Slovenija zamuja

Kljub različnim interesom na ministrstvu pravijo, da nihče od deležnikov ne blokira ali pogojuje obravnave zakona: "Glede na to, da gre za direktivo Evropske unije, ki jo je treba prenesti v slovenski pravni red, se vsi zavezanci, ki jim bo zakon nalagal dodatne obveznosti (predvsem delodajalci), zavedajo, da se plačilni preglednosti ni mogoče izogniti in da bo zakon moral biti sprejet. Zato tudi nihče od vključenih deležnikov ni blokiral ali pogojeval obravnave zakona."

PAY DAY

Bo pa država delodajalcem stopila nasproti, obljubljajo. Zaradi strahov, da ne bodo mogli tako hitro prilagoditi plačnih sistemov oziroma zagotavljati ustreznih podatkov, "država razvija orodja, ki bodo delodajalcem v pomoč pri vrednotenju delovnih mest in zbiranju podatkov za poročanje". To orodje je PAY DAY: "PAY DAY je predvidena rešitev, da bodo delodajalci za izračun plačilne vrzeli uporabili podatke iz obračuna davčnega odtegljaja (REK obrazcev)."

Spletno orodje PAY DAY je eden od izročkov EU projekta z istim imenom in "je trenutno v testni fazi", so nam pojasnili na ministrstvu: "Orodje bo dokončano, ko bomo dobili ustrezno pravno podlago, ki bo prenesla direktivo o preglednosti plačil v naš pravni red. Takrat bo namreč jasno, kaj vse vključuje termin plačilo iz delovnega razmerja." So pa orodje že preizkusili z anonimiziranimi in dejanskimi podatki podjetij in njihovih zaposlenih, so nam povedali.

Odločitev o tem, kam bo umeščeno orodje PAY DAY in kdo ga bo upravljal, "se še sprejema", so nam dejali na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. 

"V podporo vsem zavezancem za poročanje po novi direktivi so bile v okviru projekta PAY DAY razvite tudi smernice, da bi se lahko delodajalci na prihodnje zahteve začeli pravočasno pripravljati, predvsem na področju vrednotenja delovnih mest v skladu s spolno nevtralnimi kriteriji, kot so zahtevano znanje in spretnosti, odgovornost, delovni napor, delovni pogoji ter drugi relevantni objektivni kriteriji," še dodajajo na ministrstvu.

Projekt PAY DAY je sofinanciran iz evropskega programa Državljani, enakost, pravice in vrednote oziroma CERV. Koordinira ga pristojno ministrstvo, partnerji pa so Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Listina raznolikosti Slovenije in podjetje Revelo.

Podjetje Revelo je za izvedbo svojih projektnih aktivnosti zaprosilo za 238.342,50 evra. 

Vlada vztraja pri minimalnem prenosu

Prejšnja vlada je izhajala iz stališča, da se direktiva v slovensko zakonodajo prenese v minimalnem zahtevanem obsegu. Enako stališče je po navedbah ministrstva ohranila tudi nova vlada.

To pomeni, da obveznost poročanja o plačni vrzeli ne bo razširjena na delodajalce z manj kot 100 zaposlenimi, so nam potrdili na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Direktiva sicer tudi manjšim delodajalcem prinaša določene obveznosti glede enakega plačila in preglednosti, vendar zanje ne predpisuje rednega poročanja o razlikah v plačilih med spoloma.

Za delodajalce z najmanj 250 zaposlenimi direktiva predvideva poročanje vsako leto. Delodajalci s 150 do 249 zaposlenimi bodo morali poročati vsaka tri leta. Za delodajalce s 100 do 149 zaposlenimi se bo obveznost začela leta 2031 in se ponavljala vsaka tri leta.

V Sloveniji bo poročila po sedanjem načrtu zbiralo in objavljalo pristojno ministrstvo. Predvideno je, da bodo lahko delodajalci pri izračunavanju plačne vrzeli uporabili podatke iz obrazcev REK, prek katerih že poročajo o izplačilih zaposlenim.

Eno od še odprtih vprašanj je, kaj natančno bo v slovenskem sistemu štelo za "plačilo", na podlagi katerega se ugotavlja plačna vrzel. Poleg osnovne plače lahko celoten prejemek zaposlenega vključuje različne dodatke, nagrade in druge elemente, zato bo opredelitev vplivala tudi na podatke, ki jih bodo morali delodajalci zbirati in primerjati.

Kandidati bodo izvedeli začetno plačo ali razpon

Direktiva v 5. členu kandidatom za zaposlitev zagotavlja pravico do informacije o začetnem plačilu ali njegovem razponu. Podatek mora temeljiti na objektivnih in spolno nevtralnih merilih. Direktiva nakazuje, da se informacije lahko navedejo na način, da je zagotovljeno informirano in pregledno pogajanje o plačilu, na primer v objavi prostega delovnega mesta, pred razgovorom za zaposlitev ali kako drugače. 

Več pravic bodo dobili tudi že zaposleni. Ti bodo lahko glede na 7. člen direktive zahtevali podatek o svoji ravni plačila ter o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu, za delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Delodajalec jih bo moral o tej pravici obvestiti vsako leto. Ena od rešitev, ki jo obravnava ministrstvo, je, da bi lahko zaposleni podatke zahteval kadarkoli, delodajalec pa bi mu jih moral poslati v enem mesecu, so nam pojasnili. V njegovem imenu bi jih lahko zahteval tudi predstavnik delavcev ali Zagovornik načela enakosti.

Nadzor nad izvajanjem zakona naj bi opravljal Inšpektorat Republike Slovenije za delo, pri uveljavljanju pravic pa naj bi zaposlenim pomagal tudi Zagovornik načela enakosti.

Globe bi sledile sedanji zakonodaji

Direktiva od držav zahteva učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije. Slovenska zakonodaja že zdaj prepoveduje diskriminacijo zaradi spola pri plačilu.

Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o varstvu pred diskriminacijo za tovrstne kršitve predvidevata globe od 3000 do 20 tisoč evrov za delodajalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik. Ministrstvo načrtuje, da bodo globe v novem zakonu sledile že veljavni ureditvi.

nika.vajnhandl@styria-media.si