Primanjkljaj celotnega sektorja država naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli 3 odstotke BDP.

"Rast neto izdatkov, ključnega merila za oceno spoštovanja fiskalnih pravil, naj bi letos znašala okoli 8 %, dovoljena pa je 4,4 %. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 naj bi doseglo 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP. To velja tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke," so zapisali v oceni rebalansa proračuna.  

Omenjene meje določa Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028, ki ga je Slovenija sprejela jeseni 2024.

Z rebalansom se bodo zvišali prihodki in odhodki, predvideni primanjkljaj pa se bo glede na sprejeti proračun zvišal za okrog sto milijonov evrov, odhodki se bodo zvišali za 800 milijonov evrov. 

"Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela. Realizacija v osmih mesecih letos namreč nakazuje višje obveznosti od predvidenih jeseni lani, deloma je povišanje tudi posledica uvedbe zimskega regresa, ki v lani sprejetem proračunu ni bil predviden. Približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo še višje projekcije sredstev za nakup vojaške opreme. Sredstva za nakup kopenskega sistema zračne obrambe IRIS in artilerijskega sistema CAESAR so za 256 mio višja kot v veljavnem proračunu, sprejetem jeseni lani," ugotavlja fiskalni svet, ki del prihodkovnih projekcij ocenjuje kot optimističen, pri nekaterih odhodkih pa po njihovem mnenju obstajajo tveganja preseganja načrtov. 

Opozarjajo, da bi morala proračuna za prihodnji dve leti imeti ukrepe za trajno izboljšanje javnih financ ter da se leta 2028 izteče izjema za vojaške izdatke. Do takrat se ne upoštevajo pri oceni ustreznosti fiskalne politike.

dezurni@styria-media.si