Parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami bo obravnavala dokumentacijo in mnenja, ki jih je komisija pridobila v zadevi Strojan. Potem ko je zdaj že nekdanji ombudsman Matjaž Hanžek januarja opozoril, da je policija tajno spremljala in nadzorovala romsko družino Strojan, bo komisija o tej tematiki razpravljala že tretjič. Komisija bo obravnavala dokument policije o strateških odločitvah in odgovor strokovne skupine, ali je policija prekoračila pooblastila.

Komisija DZ se je na februarski seji seznanila z navedbami ombudsmana Hanžka o domnevno nezakonitem ravnanju postojnskih policistov v primeru družine Strojan. Komisija takrat še ni sprejela nikakršne odločitve, saj so zahtevali še nekaj dodatnih obrazložitev.

Generalni direktor policije Jože Romšek je sicer zavrnil Hanžkove trditve, da je policija v primeru družine Strojan uporabljala prikrite policijske ukrepe. Policija je po njegovih besedah opravljala klasična policijska opravila, kot so opazovanje, omejitev gibanja in prepoved dostopa. Ni pa šlo za tajno opazovanje oziroma sledenje, je zatrdil Romšek.

Hanžek je ob tem na vrhovno državno tožilstvo poslal zahtevo za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora. Vrhovno državno tožilstvo je ugotovilo, da ni nobenih razlogov za sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice.

Protikorupcijska komisija je marca zapisala, da je šlo v primeru Strojan za načrtovane in vodene aktivnosti policije. © BOBO

Protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju konec marca zapisala, da "podatki in dokumenti nesporno dokazujejo" , da ni šlo za spontano odločanje in ukrepanje, temveč za načrtovane in vodene aktivnosti policije.

Za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora nad družino Strojan v Postojni je protikorupcijska komisija nato zaprosila še strokovnjake s katedre za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete. Mnenje stroke je, da je bilo v tem primeru ravnanje policije nezakonito, ravnanje vrhovnega državnega tožilstva pa sporno, je na začetku septembra pojasnil predsednik omenjene komisije Drago Kos .

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je takrat mnenje protikorupcijske komisije izpodbijala z besedami, da gre v tem primeru za institucijo – organ, ki nima zakonske podlage, da daje mnenja v zadevah iz pravosodne pristojnosti in nadzira delo tožilcev. Zato je opozorila na nedopustnost tega, da predstavnik komisije za preprečevanje korupcije posega v pristojnosti druge institucije in na podlagi strokovnega mnenja nadzira delo državnega tožilstva.