Bojazni Slovenije, da bo na račun sprememb v evropskem proračunu v prihodnosti prejela manj sredstev za kmetijstvo in kohezijo, se, kot kaže, niso uresničile. "Slovenija je v dosedanjih razpravah zagovarjala ambiciozen in uravnotežen finančni okvir, ki naj združi tradicionalne politike z novimi prioritetami, kot so digitalizacija, raziskave in strateške tehnologije. Čeprav bi si želela še višjo skupno višino proračuna, ocenjuje, da predlog Komisije predstavlja ustrezno osnovo za nadaljnja pogajanja," so sporočili z vlade.

Evropska komisija je v začetku tedna objavila predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 v višini 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Proračun je vreden 1985 milijard evrov in je osnova za začetek zahtevnih pogajanj med državami članicami.

Predlog vključuje pomembne spremembe v strukturi financiranja, pri čemer Komisija stavi na večjo fleksibilnost, boljšo usmerjenost sredstev in podporo strateškim prioritetam, kot so konkurenčnost, inovacije, zeleni prehod in pripravljenost na širitev Unije.

Združevanje ključnih politik v skupni instrument

Največja novost predloga je združitev treh tradicionalnih politik – kohezijske politike, skupne kmetijske politike in notranje varnosti – v enoten instrument, vreden 865 milijard evrov. Namesto več ločenih mehanizmov bodo imele države članice na voljo enotne nacionalne in regionalne ovojnice, urejene v okviru t. i. partnerskih načrtov. Cilj tega pristopa je povečati sinergije in poenostaviti dostop do sredstev.

Ustanovitev Evropskega sklada za konkurenčnost

Komisija predlaga tudi oblikovanje novega Evropskega sklada za konkurenčnost, vrednega 451 milijard evrov. Sklad bo namenjen spodbujanju vlaganj v inovacije, raziskave in razvoj, digitalno preobrazbo ter podporo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki bodo imela poenostavljen dostop do teh sredstev. "Slovenija pozdravlja vzpostavitev sklada in poudarja, da je njegova dostopnost za MSP ključna, saj bodo ta sredstva pomembno nadomestilo za predvideno zmanjšanje kohezijskih sredstev v državah z višjo stopnjo razvitosti," sporočajo z vlade.

Vračilo pandemijskih posojil in pet novih lastnih virov EU

Del proračuna bo namenjen odplačevanju skupnega dolga EU, ki je nastal z izvajanjem sklada za okrevanje NextGenerationEU. Da bi zagotovila stabilno financiranje, Komisija predlaga uvedbo petih novih lastnih virov EU, o katerih bodo potekale nadaljnje razprave v okviru Sveta EU. "Slovenija ostaja odprta za dialog o novih lastnih virih, hkrati pa bo predloge skrbno preučila z vidika preglednosti, pravičnosti in učinkovitosti," pravijo na vladi. 

Ključna novost novega predloga je združitev obstoječih skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike in notranje varnosti v enoten instrument v višini 865 milijard evrov. Komisija uvaja tudi nov centralizirani Evropski sklad za konkurenčnost v višini 451 milijard evrov, namenjen krepitvi inovacij in konkurenčnosti EU, do katerega naj bi enostavneje dostopala tudi mala in srednje velika podjetja.

Sredstev za kohezijo in kmetijstvo bo približno enako

Slovenija se je od zadnjih pogajanj opazno razvila in že dosega raven okrog 90 odstotkov povprečne razvitosti EU27, s čimer je občutno zmanjšala razvojni zaostanek do povprečja EU. "Zato bi bilo upravičeno pričakovati, da bo v prihodnje iz naslova kohezije prejela manj sredstev. Kot pozitivno ocenjujemo, da predlog novega finančnega okvira Sloveniji namenja obseg sredstev kohezijske in skupne kmetijske politike, ki bistveno ne odstopa od višine sredstev, ki jih Slovenija na teh področjih prejema v sedanjem obdobju," pravijo na vladi. 

Kohezijska politika in skupna kmetijska politika za Slovenijo ostajata  pomemben vir evropskih sredstev saj prispevata k razvoju Slovenije in njenih in regij, ter zagotavljata prehransko varnost in dostopnost. Zato bo Slovenija tema tradicionalnima politikama EU tudi v nadaljnjih pogajanjih posvetila posebno pozornost.

Slovenija v zadnjih nekaj letih veliko pozornost posveča vlaganjem v znanost, inovacije in napredne tehnologije, od vlaganj investicij v razvoj sodobnih zdravil, superračunalnikov, pa vse do razvoja vesoljskih tehnologij. V tej luči pozdravlja predlog Evropske komisije, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru bistveno več sredstev nameni krepitvi konkurenčnosti. Pri tem poudarja, da je pri oblikovanju Sklada za konkurenčnost treba posebno pozornost nameniti dostopnosti malih in srednje velikih podjetij do omenjenih virov financiranja. S tem bodo države članice, kot je Slovenija, omenjena sredstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju lažje izkoristile za blažitev predvidenega zmanjševanja sredstev kohezijske politike EU.

dezurni@styria-media.si