Predsedujoči EU in slovenski premier Janez Janša je v govoru pred Evropskim parlamentom obljubil, da se bo Slovenija med predsedovanjem Svetu EU odgovorno lotila nalog. "Naša največja želja je, da bi bilo tudi zaradi našega prispevka vsak mesec več zadovoljnih Evropejcev," je poudaril ob predstavitvi prioritet predsedovanja evropskim poslancem.

"Naše predsedovanje verjetno ne bo tako velikopotezno kot francosko in ne tako odmevno kot nemško, naše uradništvo najbrž nima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Verjetno bomo kdaj naredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost, morda celo naivno," je priznal Janša. Je pa obljubil, da se bo slovensko predsedstvo nalog lotilo odgovorno in dalo poudarek vsebinam ter ne bo z nikomer "tekmovalo za prostor pod žarometi".

"Evropi ni vseeno, da je z mano"
Ob tem je predsedujoči EU izrazil željo, da bi nekoč vsak naključni sprehajalec na ulici poljubnega mesta v EU na vprašanje, ali ga skrbi prihodnost Unije, lahko brez premisleka odgovoril:"Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da tudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano." "Danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti," je prepričan Janša.

	Po skoraj natančno 20 letih stojim tukaj pred vami, v tem visokem domu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez zaustavljanja na mejah. Kot predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojem maternem jeziku. Janša je evropskim poslancem omenil svojo aretacijo pred dvajsetimi leti.

Slovenija predseduje kot prva nova članica
Janša je spomnil, da Slovenija predstavlja prioritete predsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica, kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prva slovanska država, ki vodi Svet EU. "Naš glavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih," je zatrdil predsedujoči Uniji in dodal, da so ta področja opredeljena v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Po njegovih besedah si bo slovensko predsedstvo prizadevalo dokončati vse, kar še ni bilo opravljeno, in bo poskrbelo, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.

Prva prioriteta Unije je lizbonska pogodba
Janša je pohvalil vlogo Nemčije in Portugalske pri oblikovanju in podpisu pogodbe in izrazil upanje, da bo do konca slovenskega predsedstva pogodbo ratificiralo čim več držav članic. Slovenija sodeluje tudi z naslednjo predsedujočo Francijo, da bi bilo vse nared za pravočasno uveljavitev pogodbe.

V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje, ki je druga prednostna naloga slovenskega predsedovanja, je po besedah predsedujočega Uniji treba predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh. Nujen pa je tudi pravočasen sprejem integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU, je poudaril Janša in evropske poslance spomnil na pomen konstruktivnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo
"Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo," je glede širitve povezave napovedal predsedujoči Uniji. Posebno poglavje so po Janševih besedah države Zahodnega Balkana, ki jim je treba zagotoviti evropsko perspektivo. Pri tem je predsedujoči EU poudaril, da se slovensko predsedstvo ne zavzema za zniževanje meril in "bližnjice", želi pa, da "EU aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih".

Glede evropske sosedske politike je Janša poudaril, da sta pomembni tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. "Želimo si okrepitev ustanov in procesov, kot sta barcelonski proces in EuroMed. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam EU konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del EU in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše," je še dejal. Napovedal je tudi krepitev odnosov s strateškimi partnerji v svetu.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso sta izrazila pričakovanje, da bo Slovenija uspešno vodila Unijo in državi izrazila podporo. "Ste simbol boja za svobodo," je o Sloveniji dejal Barroso. Evropske poslance pa je med drugim pozval, naj se zavzemajo za čimprejšnjo ratifikacijo lizbonske pogodbe. Omenil je tudi glavne izzive v zvezi s prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva.