Znanstveniki iz Univerze Iowa so s preučevanjem ženske prišli do potrditve, da strah pri človeku ustvarja del možganske strukture, ki je sicer odgovoren za čustva.
Ženska, ki poimenovana le z inicialkama S. M., ima redko genetsko bolezen, ki je omrtvičila predel možganov, s katerim telo zaznava nevarnost. Ostala čustva sicer izraža povsem običajno.
V več kot dve desetletji dolgem eksperimentu so žensko soočali z različnimi situacijami. Odpeljali so jo denimo v trgovino z živalmi, kjer je brez skrbi božala eksotične pajke in kače ter se dotikala jezikov slednjih. Zraven je menda govorila: "To je 'kul'."
Strokovnjaki so začudeni, zakaj je ženska še vedno živa, saj ob nepoznavanju strahu neizogibno prihaja v nevarne situacije. S preučevanjem tega fenomena želijo odkriti način, kako zdraviti posttravmatski sindrom.
Prisotni so jo celo s skrajnimi napori odvrnili od tega, da ne bi božala smrtonosne tarantele, medtem ko je ženska svoj strah na lestvici od nič do deset vedno ocenila izpod številke 2.
Iz česa pa je ta pošast?
Znanstveniki so jo nekoč odpeljali v hišo strahov, kjer so jo "napadle" pošasti. S. M. je ostala popolnoma neprizadeta oziroma se je ob "predstavi" zelo zabavala, zanimalo jo je tudi, iz česa so maske narejene.
Ob grozljivki Čarovnica iz Blaira ji srčni utrip ni niti enkrat poskočil. Nekoč jo je v parku napadel neznanec in ji pritisnil nož na vrat. S. M. ga je povsem neprizadeto pogledala in mu dejala: "Če me misliš ubiti, boš moral najprej opraviti z mojimi angeli varuhi." Nato je odšla domov. Že naslednji dan se je vrnila v park.