Odbor je najverjetnejšega novega ministra potrdil z 12 glasovi za in enim glasom proti.

Kandidat za ministra Radovan Žerjav je sicer v uvodnem delu nagovora poslancem poudaril, da je tudi sam 14 let delal v gospodarstvu. Izpostavil je resno situacijo, v kateri se je zaradi krize tako doma kot v mednarodnem okolju znašla Slovenija. Spomnil je na ugotovitve Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec januarja Sloveniji občutno znižal napoved gospodarske rasti.

"Prioritete koalicije so popolnoma jasne, na prvem mestu je stabilizacija javnih financ, na drugem pa zagon gospodarske aktivnosti," je poudaril. Pri tem pa je izpostavil, da je za konkurenčnejše poslovno okolje nujno potrebna administrativna in finančna razbremenitev gospodarstva. "Gospodarstvo se dobesedno lomi pod težkim bremenom, ki s krizo postaja še težje. Tako ne gre več," je poudaril Žerjav.

Mercatorja ne bi kar prodal

V okviru zaslišanja je poslanec Socialnih demokratov (SD) Srečko Meh izpostavil vprašanje Mercatorja in njegove prodaje Agrokorju. Žerjav tej prodaji ni naklonjen. "Pri Mercatorju je potrebno pogledati širše, tudi vsebinsko in ekonomsko ter skozi oči širših učinkov na gospodarstvo in kmetijstvo. Državo preprosto mora zanimati, kdo bi bil morebitni lastnik tega pomembnega trgovskega podjetja," je izpostavil.

Poslanca PS Stanka Stepišnika je zanimalo, kako in kdaj bo država prodajala premoženje. "Imam odgovoren odnos do državne lastnine in nisem za to, da se lastnina prodaja v ihti, ampak jo je treba obravnavati odgovorno," je poudaril Žerjav. "Velja pa edino tržna cena, na podlagi te cene se bomo odločali, katero naložbo prodati in katere ne," je zagotovil. Zaveda pa se, da sedanji čas za prodajo večine premoženja ni zelo primeren.

Davčne in dohodninske spremembe

Predstavitev konkretnih ukrepov je razdelil na več delov. Pri finančni razbremenitvi je med drugim izpostavil spremembo dohodninske lestvice s kasnejšim prehodom v najvišji razred, že večkrat omenjeno socialno kapico, neomejeno 40-odstotno olajšavo na investicije, uvedbo pavšalnih davkov za mikropodjetja in samostojne podjetnike ter davčne počitnice za nova podjetja.

Pri administrativni razbremenitvi je poudaril nujnost "trmastega vztrajanja" pri antibirokratskem programu, ki se je izvajal že v prejšnji in predprejšnji vladi. Predvsem je izpostavil potrebo po spremembah na področju umeščanja objektov v prostor in spremembe pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. "Tudi če bi bila težnja zakonodajalca, da ovira gospodarstvo pri dobivanju dovoljenj, mu ne bi uspelo ustvariti zakonodaje, ki bi bilo tako zakomplicirana, kot je sedanja," je menil Žerjav. Ti postopki morajo teči hitreje, biti pa morajo tudi cenejši, je poudaril.

Pri ukrepih za konkurenčnejše poslovno okolje pa se je kandidat za gospodarskega ministra zavzel za odpravljanje kreditnega krča. Pri tem je ponovil stališče, naj država v Novi Ljubljanski banki obdrži lastništvo 25 odstotkov plus ene delnice, dokapitalizacije pa ne bo mogoče izpeljati iz proračuna. Sicer pa se je ob splošnem pomanjkanju domačega kapitala, ki smo ga "porabili za neumnosti" in za potešitev pohlepa, zavzel za močno podporo tujim investicijam, ki bodo državi pomagale do gospodarske rasti, novih delovnih mest in dviga blaginje.

Tehnologija pod gospodarstvo

Sicer pa je Žerjav precej pozornosti namenil tudi spodbujanju kreativnosti in lastnih blagovnih znamk. Tu je napovedal tesno sodelovanje z ministrom, pristojnim za znanost. Nujna je povezava gospodarstva in znanosti, zato je Žerjav menil, da je zelo pomembno, da bo v tem mandatu prvič segment tehnologije sodil v gospodarski resor, "kamor tudi spada". V nadaljevanju bo kandidat za ministra odgovarjal na vprašanja poslancev.

Pristojna parlamentarna odbora sta dopoldne podprla Vinka Gorenaka za ministra za notranje zadeve in Franca Bogoviča za ministra za kmetijstvo in okolje, zaslišan pa je bil tudi Žiga Turk kot kandidat za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.