Rešitev iz brezizhodnega stanja predsednik SLS Radovan Žerjav vidi v vzpostavitvi novega sistema, ki bo "omogočil vključitev vseh ljudi, ki želijo pomagati Sloveniji iz slepe ulice, ne da bi se zato morali politično opredeljevati za eno ali drugo politično stranko ali opcijo".

Žerjav je zato predlagal ustanovitev Sveta za Slovenijo 2020 izven ustaljenih strankarskih okvirov. V omenjenem svetu bi po njegovih besedah delovali ljudje, ki imajo "nesporen ugled", kot so Ivan Oman, France Bučar, Miro Cerar, Boris Pahor, Jože Trontelj. "Tako oblikovana skupina uglednih osebnosti bo po svoji presoji povabila vse, ki imajo znanje, izkušnje, voljo in pripravljenost pomagati naši domovini, ki so lahko konzervativni ali liberalni, desni ali levi, le da so ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic pripravljeni aktivno delovati za ohranitev temeljev slovenske identitete, državnosti in za razvoj gospodarsko uspešne in socialno pravične družbe." Žerjav je opozoril, da je prišel čas, ko je "kot en mož treba stopiti skupaj".

Stranka je po njegovih besedah pripravljena pomagati in se zavezuje, da bo dala svojo infrastrukturo za prodor idej ljudi prek sveta ter aktivno podpirala predloge skupine. Druge stranke je pozval, naj sledijo njihovemu zgledu.

"Potrebujemo rešitve, ki ne bodo vnaprej ožigosane"

Poudaril je, da Slovenija potrebuje dobre rešitve, ki ne bodo že vnaprej "ožigosane v odvisnosti od tega, kdo jih je predlagal". "Če danes nekaj predlaga gospod Borut Pahor, pa čeprav je njegov predlog lahko izum stoletja, bo propadel. Zgolj zato, ker je to predlagal on. Tudi dober predlog, ki lahko dobi Nobelovo nagrado in ki ga poda gospod Janez Janša, ne bo sprejet. Spet le zato, ker ga je predlagal on – in ne kdo drug," opozarja Žerjav in dodaja, da bi se enako zgodilo tudi kakšnemu njegovemu predlogu.

Žerjav je predlagal, da Svet za Slovenijo 2020 izmenično sklicujejo predsedniki države, vlade, državnega zbora in Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali pa izmenično člani sveta. Treba je tudi določiti vrstni red nujnih prednostnih nalog.

Soglasno za nov statut
Stranka SLS je na današnjem kongresu na Bledu prvič po letu 2000 oziroma združitvi SLS in stranke SKD soglasno spremenila svoj statut. Ob združitvi SKD in SLS so se nekateri organi stranke številčno podvojili, združeval pa se je tudi statut kot temeljni akt. Združevanje je prineslo nekatere nedoslednosti, je še pred kongresom dejal Žerjav. Tudi poslanec SLS Jakob Presečnik nam je dejal, da se je "v preteklosti izkazalo, da dvojni organi niso potrebni". Sam je sicer član stranke od 90. let, nam pove in doda: "Prepričan sem, da gre (stranki, op. a.) na bolje."

Več pristojnosti predsedniku
Nov statut odpravlja dosedanji svet stranke in kot najvišji organ stranke ohranja glavni odbor stranke. Novost je tudi uvedba večjih nalog in pristojnosti predsednika, ki mora v skladu s statutom izbrati sedem od 21 članov izvršilnega odbora. "Do zdaj po našem statutu skoraj ni imel nobenih pristojnosti. Imel bo normalne pristojnosti, tako kot vsak predsednik stranke. Dosedanji statut je bil predvsem v tem delu malo čudno napisan," je za zurnal24.si še dejal Presečnik.

Po novem bo imela stranka tri podpredsednike. Tretjega bodo tokrat volili na naslednji seji glavnega odbora, sicer pa redno na volilnem kongresu.

"To ni država, ki smo jo želeli"
Na kongresu sta udeležence nagovorila tudi prvi predsednik SKZ Ivan Oman in pobudnik ustanovitve SKZ Franc Zagožen. Oman je dejal, da to zdaj ni tista država, za katero je 23. decembra 1990 glasovalo več kot 90 odstotkov Slovencev.

Zagožen je kritično ocenil stanje v državi in v svojem nagovoru dejal, da je država za obstoj naroda tako pomembna "naprava", da jo je treba čuvati z najboljšimi močmi in nameni.