Volilce že dobro leto in pol sprašujemo vse mogoče reči. Podpirate vlado? Je Pahor pravi za premierja? Ste za levico in spremembe? Ali boste dali še eno priložnost desnici? Odgovori se vrtijo v bolj ali manj istem krogu. Zmagal bo Janša ali Pahor. Prvi bo z muko in z Jelinčičem sestavljal vlado. Drugi s parlamentarno večino socialdemokratov, Zaresa in LDS očitno ne bi imel težav. Močna igralca bosta Erjavec in Jelinčič. Bajuk in Šrot lahko upata, če ne pride do radikalnega preobrata, še na božjo pomoč. Od tu dalje so tudi predvolilni scenariji predvidljivi. Nekaj izrednih sej parlamenta v poletni vročini. Še kakšna akcija proti tajkunom. Odprtje cestnih odsekov, dodatki upokojencem in kakšen evro olajšav najrevnejšim. Zborovanja, shodi, prisrčni stiski rok. In če vse to ne bo pomagalo, še kakšen ideološki spopad iz bogate zakladnice slovenske polpretekle zgodovine.

Napad
A vse to ni namenjeno tistim, ki so se že odločili. Glasovi se zdaj selijo znotraj političnega bloka, ne med njimi. Od Pahorja h Kresalovi in Golobiču ter nazaj, ne pa k Janši. Od Bajuka k Janši, ne pa k Pahorju. Politika bo prepričevala tisto polovico državljanov, ki bodo na volitve morda šli, morda pa tudi ne. Ves politično marketinški aparat se bo usmeril v prepričevanje neopredeljenih. Ti bodo odločili volitve. Pomembno lekcijo politiki so že dali. Ko jih sprašujejo, ali Dolenjci želijo živeti na Dolenjskem, Gorenjci pa na Gorenjskem, pač ne gredo na volišča. Če je politika nauk razumela, nam bodo prihranjene vsaj največje neumnosti velikega predvolilnega spektakla.