"Trenutno ni na vidiku nobene nove ohladitve. Ta vidik pri nas velja za naslednjih deset dni, ko pa dejansko že nastopi koledarska pomlad. Novega sneženja ni predvidenega, vendar pa se lahko vedno zgodi, da nas tudi aprila preseneti sneg," je dejal dežurni prognostik Brane Gregorčič.
Pomlad bo po besedah Gregorčiča temperaturno razmeroma povprečna, bo pa nadpovprečno namočena. Sezonske napovedi po njegovih besedah sicer niso pretirano zanesljive.
Meteorolog dodaja, da bodo jutra še nekaj časa razmeroma hladna, posebno tam, kjer se bo obdržala snežna odeja. Jasne noči napovedujejo, da se bodo jutranje temperature gibale med pet in deset stopinjami pod ničlo.
Do deset stopinj nad ničlo
"Naslednji teden bodo poleg dnevnih v porastu tudi jutranje temperature, ampak termometer kaj dosti čez deset stopinj do konca naslednjega tedna še ne bo segel," dodaja Gregorčič. Ob morju bi se po napovedih lahko ogrelo tudi do 12 stopinj Celzija.
Zebsti bi nas moralo še vsaj 38 dni
Po ljudskem izročilu bi nas moral mraz objemati še vsaj naslednjih 38 dni. Desetega marca je bil namreč dan mučenikov in ljudsko izročilo pravi: "Če 40 mučenikov dan še zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje." Današnji prognostiki ne dajo kaj dosti na stare vraže. "So pa zabavne," meni Gregorčič.
"Tudi svečnica je bila letos precej sončna, kar po ljudskem izročilu pomeni vrnitev zime. Ta se ni vrnila takoj, vendar pa nas je obiskala prejšnji teden. Z vražami se da shajati, saj si jih lahko razlagamo v tisto smer, ki nam najbolj ustreza."
Ugodna smuka, a nevarnost plazov
V prihodnjem tednu ni predvidenih nobenih omembe vrednih padavin. Nebo sicer ne bo ves čas brez oblakov. "Bolj oblačno bo na severni strani Alp, medtem ko bo pri nas razmeroma sončno," zatrjuje meteorolog.
Prihajajoči konec tedna bo smuka zaradi nizkih jutranjih temperatur izjemno ugodna, razmere pa še niso posebno ugodne za turno smuko, saj je novozapadli sneg ponekod prekril ledeno podlago in je nepredelan. V visokogorju velja trenutno tretja stopnja nevarnosti proženja plazov.
Gregorjevo – slovensko valentinovo
Mladi so za praznik zaljubljencev prevzeli valentinovo, vendar pa starejši še vedno prisegajo na slovensko različico – gregorjevo. Babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj pripoveduje, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.
Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu, in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.