Slovenski državni holding je hrvaški Podravki prodal večinski delež delnic (51,55 odstotka) družbe Žito za nekaj več kot 33 milijonov evrov oziroma za 180,10 evra za delnico. Skupaj s podjetjem pa so kupili tudi blagovne znamke Gorenjka, Šumi, 1001 Cvet, Zlato polje in Maestro, ki jih ima v lasti Žito.
Po zaključenem prenosu delnic namerava družba Podravka objaviti ponudbo za prevzem preostalih delnic v skladu z zakonom o prevzemih. Prodaja bo predvidoma zaključena v nekaj mesecih - po tem ko bo Podravka dobila soglasje agencije za varstvo konkurence. Kupnina, ki jo bo prejela država oziroma v njenem imenu SDH, pa bo namenjena pokrivanju obveznosti iz zakona o denacionalizaciji.
"Konzorcij prodajalcev ocenjuje, da bo družba Žito, d. d. dobila dolgoročnega strateškega in izkušenega lastnika iz prehrambene industrije, ki lahko omogoči rast in razvoj Žita tudi izven Slovenije," so sporočili iz SDH. Da si želijo strateškega investitorja pa so poudarili tudi v Žitu.
"Verjamemo in upamo, da z novim lastnikom dobivamo dolgoročnega strateškega investitorja, ki bo znal izkoristiti celoten potencial družbe in skupnih sinergijskih učinkov na področju prehrambne industrije v celotni regiji," je povedal predsednik uprave Skupine Žito Janez Bojc.
Kdo bo poleg države dobil še kupnino?
Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 183.386 delnic enega največjih slovenskih živilskih podjetij se je sicer iztekel 30. januarja. Konzorcij prodajalcev poleg SDH sestavljajo še Modra zavarovalnica, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenica in NLB Skladi.
Uprava Žita je zaradi postopka prodaje večinskega deleža družbe danes Ljubljanski borzi posredovala zahtevo za začasno zaustavitev trgovanja z delnicami družbe, kar je borza tudi storila. Z Žitovimi delnicami se danes tako ne bo trgovalo.
Ali bo prišlo do selitve proizvodnje?
Prvak SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan je podpis pogodbe o prodaji Žita označil za škodljivo gospodarsko potezo. Vprašal se je, ali so v pogodbo vključene zaveze, med drugim, da ne bo prišlo do selitve proizvodnje, da se bodo ohranile pravice delavcev in da se bo denar vlagal v tehnološki razvoj. V SD obžalujejo, da jim koalicijske partnerice niso prisluhnile glede možnosti posega v prvi privatizacijski sveženj.
"Žito je eden od pomembnih gradnikov slovenske žitne verige, v katero je država vložila kar nekaj denarja," poudarja Židan, ki je doslej večkrat jasno povedal, da je nasprotnik prodaje Žita.
Katere zaveze so v prodajni pogodbni?
Država je pri prodaji Žita upoštevala le ceno, se je na prodajo 51,55-odstotnega deleža v prehrambeni družbi odzval sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Boris Frajnkovič. "Lahko povem, da smo razočarani," je poudaril in pojasnil, da konzorcij prodajalcev "niti približno" ni upošteval njihovih predlogov zavez.
Frajnkovič je priznal, da so v zadnjem času na lastno pobudo sicer sodelovali v prodajnem postopku, a prodajni konzorcij ni upošteval njihovih predlogov zavez, ki bi se jih zapisalo v prodajno pogodbo.
"Se vidi, da ima država pri različnih prodajah različne vatle," je poudaril. "Enkrat so zaveze, ki jih želimo vnesti v prodajno pogodbo, takoj tako imenovana nedovoljena državna pomoč, drugič pa ne, denimo v primeru prodaje Pivovarne Laško," je pojasnil.
V tej luči je spomnil, da je bilo pri prodaji Pivovarne Laško v prodajno pogodbo zapisano, da bo nov lastnik, nizozemski pivovarski velikan Heineken, še najmanj tri leta spoštoval podjetniško kolektivno pogodbo. Pri prodaji Žita tovrstne zaveze ni.
Prodajne cene, določene pri 180,10 evra, pa sekretar sindikata, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ni želel komentirati. Dejal je le, "da je, žal, cena tista, ki pretehta pri naših prodajalcih". "Niti približno niso v ospredju zahteve, ki bi mogoče tudi za malo nižjo ceno prinesle ljudem delo, več pa v prihodnosti posredno tudi državi," je ocenil.
Napovedal je še, da bodo takoj stopili v kontakt z novimi lastniki in "se začeli z njimi pogovarjati o teh zadevah, o katerih se nismo mogli pogovoriti s prodajnim konzorcijem". Srečanja s predstavniki Podravke doslej še niso imeli, do njega naj bi prišlo danes, je še razkril.
GZS: Prodaja je smiselna
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) medtem vidijo tri razloge, ki potrjujejo smiselnost prodaje Žita. Slovenija ima med vsemi članicami EU največ večinskega državnega lastništva v podjetjih, Žito posluje v panogi, kjer državno lastništvo ni nekaj običajnega, poleg tega pa je na seznamu podjetij za privatizacijo, je povedal svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković.
V GZS ob tem sicer poudarjajo, da država pri prodaji podjetij ne sme slediti le kupnini, ampak mora izbrati takšne lastnike, ki bodo imeli jasno razvojno vizijo za prihodnost podjetij, v primeru Žita tudi njegovih domačih dobaviteljev, je še povedal Novković.
Mali delničarji zadovoljni s ceno
Mali delničarji so lahko po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča s prodajo večinskega deleža Žita hrvaški Podravki zadovoljni. "Cena 180,10 evra je za 75 evrov višja, kot so bile Žitove delnice vredne pred letom dni," je komentiral Stankovič. V ponedeljek se je tečaj Žitove delnice na Ljubljanski borzi oblikoval pri 170 evrih, danes pa je trgovanje z njimi ustavljeno.
Če držijo napovedi novega lastnika, da bo razvijal tudi družbo samo, pa so po Stankovičevem mnenju lahko zadovoljni tudi zaposleni in vsi ostali deležniki.
dezurni@zurnal24.si
Jaz pa bom dal vedno prednost domačemu izdelku, če ni ravno bistveno dražji, ker pač nimam denarja za kurit peč. …
kakorkoli ze drzava bo prodala vse do spodnjih gat da bo le denar za njihove place in vzdrzevanje preogromnega drzavnega …
Zamejski koroški Slovenec: " Mi koghoški Slovenci smo z veliko težavo oghranili lepo slovensko besedo. Lep slovenski jezik!" Nakar mu …