“Staršem, ki sprašujejo, kako priti do tega, da bo njihov drugi otrok v vrtcu zastonj, nimam kaj povedati,” mi je še danes zjutraj potožila ena od ravnateljic. “ Na naši občini novega obrazca še niso videli,” je skrbelo eno od mamic. “Meni so šele danes povedali, da ni treba nobenih odrezkov od plače ali dohodnine,” je bila zmedena druga. “ Zmešnjava res, ampak ok, samo da je zastonj,” je piko na i postavila tretja.

Dve plati
Po podatkih ministrstva za šolstvo in šport iz lanske jeseni je otrok, za katere starši ne bodo plačevali vrtčevskih položnic, okoli devet tisoč. Nekateri starši so bili v prejšnih tednih že malo v skrbeh. Obljuba, da bodo imeli mesečno, nekateri celo do štiristo evrov stroškov manj, je seveda obetavna. Vendar je do njene realizacije prišlo šele v teh dneh.

Pravila so zdaj jasna, starši morajo vložiti vlogo, in varstvo za drugega ali celo tretjega otroka bo brezplačno. Znano je, koliko denarja naj bi država namenila za brezplačne vrtce, do konca leta milijon in pol evrov, v prihodnjem letu pa še štiri milijone 250 tisoč evrov. In vlada obljublja še več, postopno naj bi se do leta 2014 vsakemu otroku od tretjega leta plačilo znižalo za polovico.

Ali v to zgodbo spadajo tudi vse daljše čakalne dobe in vse bolj prenapolnjeni vrtci, ko se že zdaj na nekaj kvadratnih metrih učilnice drenja več kot 20 otrok? Sprašujem se, koliko bodo ob tem naši vrtci izgubili na kakovosti? Kako bo čez dve leti, štiri leta, leta 2014? Bomo tudi takrat pristali na: “ Zmešnjava, ampak ok, glavno, da je zastonj?”