Gazprom želi, da bi imel plinovod Južni tok, ki bo tekel tudi čez Slovenijo, skoraj štirikrat večjo zmogljivost od prvotno načrtovane. Sprva je bilo namreč predvideno, da bo le osem milijard kubičnih metrov plina na leto, zdaj pa je predvidenih že 30 milijard na leto.

To pomeni, da bo treba za plinovod izvesti vse postopke umeščanja v prostor, ki po besedah generalnega direktorja družbe Plinovod Marjana Eberlinca pri nas "potekajo neverjetno dolgo". Plinovod je sicer polovični lastnik podjetja Južni tok

Ideja je, da se v prvi fazi, ko zmogljivosti še ustrezajo, za Južni tok v celoti uporabi obstoječi plinovodni sistem, nato pa se začne gradnjo novega, zmogljivejšega plinovoda, predvsem na odseku Vodice–Rateče. Drugi fazi projekta sta Lendava–Kidričevo in Kidričevo–Vodice. V Kidričevem in Vodicah bosta kompresorski postaji na 266 kilometrov dolgem plinovodu po našem ozemlju.

Zaradi povečanih količin in precej nedefiniranih tehničnih parametrov plinovoda se bo spremenila tudi investicijska cena plinovoda, ki je zdaj ocenjena na skoraj milijardo evrov. V študiji izvedljivosti so ocenili, da se lahko podraži za četrtino ali 250 milijonov evrov. Sedemdeset odstotkov naložbe bo pokrila skupna družba, 15 odstotkov pa Plinovodi in Gazprom.

Namestnik vodje sektorja za upravljanje s projekti v Gazpromu Aleksander Siromjatin je dejal, da bi leta 2015 plin lahko stekel prek Črnega morja, do konca leta 2017 pa naj bi dobil polno zmogljivost.