"Zavedamo se, da je letošnja generacija učencev imela v zadnjih dveh šolskih letih že veliko motenj v izvedbi pedagoškega procesa, zato bodo pripravljene določene izvedbene prilagoditve NPZ," pravi Janez Vogrinc, predsednik Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja. Možen bo tako premični začetek pisanja Nacionalnega preverjanja zunanja (NPZ).
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) se bo v 6. in 9. razredu osnovne šole potekalo 4. maja učni jezik, 6. maja matematika, 10. maja tuji jezik v 6. razredu oz. tretji predmet v 9. razredu. NPZ se bo poskusno izvedel tudi v 3. razredu, in sicer na 142 osnovnih šolah, ki so se v poskus prostovoljno vključile.
Lani NPZ odpadel
V lanskem šolskem letu je NPZ odpadel, saj so se učenci v času, ko je bilo predvideno, šolali od doma, situacija, povezana s covid-19 je bila za vse nova, epidemiološko stanje pa nepredvidljivo. Priprave na NPZ v letošnjem šolskem letu pa je kosmisija za vodenje pričela že junija 2020 s pripravo klasičnih preizkusov znanja na papirju in tudi s pripravo t. i. elektronskega preverjanja znanja, če klasičen NPZ v šolskem ne bi bil izvedljiv.
NPZ bo letos potekal na klasičen način
"Po sestanku z ravnatelji, ki je bil organiziran v začetku marca 2021 in na katerem so ravnatelji podali mnenja in podatke o opremljenosti šol s tehnično opremo, o prostorskih stiskah in o kadrovskih težavah posameznih šol ter glede na ugodnejšo epidemiološko situacijo, je bila sprejeta odločitev, da se bo NPZ v letošnjem šolskem letu izvedel na klasičen način, v šolskih prostorih in z natisnjenimi preizkusi znanja," pravi Vogrinc.
Rezultat NPZ letos ne bo štel pri vpisu v srednjo šolo
Tudi letos se dosežki učencev 9. razreda na NPZ, v primeru, da bi se ob vpisu v srednjo šolo na spodnji meji razvrstilo več kandidatov z istim številom točk iz vseh obveznih predmetov zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, ne bodo upoštevali pri izbiri kandidatov. Izbira se bo opravila na podlagi seštevka točk, pridobljenih iz zaključnih ocen 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, pri predmetih slovenščina, matematika in prvi tuji jezik.
E-preverjanje bi bilo neustrezno
"Taka izvedba bo omogočala verodostojnejše analize, razlage in primerjave dosežkov učencev s preteklimi leti, kot bi to omogočalo elektronsko preverjanje, izpeljano z e-preizkusi. Pri elektronskem preverjanju bi težje presoditi, kolikšen del razlik v dosežkih učencev lahko pripišemo razlikam v znanju učencev, kolikšen del pa različnim pogojem in digitalnim zmožnostim učencev," " dodaja Vogrinc.
V trenutni fazi začetnega razvoja elektronskega preverjanja znanja prav tako ne bi mogli vključiti učencev, ki se izobražujejo v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom in nekaterih skupin učencev s posebnimi potrebami, ki potrebujejo tehnično prilagojene preizkuse znanja.
Srednje šole bodo pripravile kompenzacijske programe
Z analizo učenčevih dosežkov bodo učitelji in ravnatelji dobili nacionalno primerljivo diagnostično informacijo o učnih potrebah posameznega učenca, kar vse skupaj predstavlja podlago za nadaljnje načrtovanje pedagoškega dela na način, da bi čim bolj zmanjšali manko v znanju.
Učitelji bodo lahko tudi preverili, koliko se njihove sodbe o znanju učencev skladajo z dosežki na NPZ. Tudi starši učenca bodo dobili dodatno informacijo, na osnovi katere bodo lahko bolje spremljali otrokovo šolsko delo (npr. katere vsebine učnega načrta otrok obvlada slabše, katera pa so njegova močna področja glede na vsebino preizkusa in v primerjavi s sovrstniki v državi).
"V letošnjem letu bo tudi dodatno poskrbljeno za pravočasen pretok informacij o doseženih učnih ciljih in standardih pri predmetih NPZ za generacijo devetošolcev med osnovno in srednjo šolo, da bodo tudi srednješolski učitelji v naslednjem šolskem letu lahko pripravili kompenzacijske programe, s katerimi bodo nadoknadili morebitni manko v znanju zaradi pouka na daljavo;" pravi Vogrinc.
Znanje bodo primerjali s starejšimi generacijami
"Poudariti želimo, da podatki o dosežkih učencev na NPZ zaradi svojega temeljnega namena ne morejo biti in niso namenjeni: neposrednim primerjavam med šolami, ocenjevanju kakovosti dela posamezne šole, posameznega ravnatelja ali posameznega učitelja," pravi Vogrinc. Neposredne primerjave med šolami in sklepanje o kakovosti šol bi bilo letos še posebej zmotno, ker bodo na dosežke učencev močno vplivali še dejavniki, ki so povezani z dolgim obdobjem pouka na daljavo. "Informacija o dosežkih na NPZ bo v šolskem letu 2020/21 še posebej pomembna, saj se bo možno s strokovno analizo poglobiti v dosežke letošnje generacije učencev, ki se je več mesecev izobraževala na daljavo. Preizkusi so pripravljeni na način, da bo možno pri nekaterih nalogah narediti tudi neposredno primerjavo dosežkov letošnje generacije učencev z dosežki preteklih generacij."