Luigi Garlaschelli trdi, da je s tem dokazal, da je najbolj znana krščanska relikvija v resnici delo človeških rok. Garlaschelli je duplikat Torinskega platna ustvaril zgolj z materiali in kemikalijami, ki so bile dostopne v 14. stoletju, ko je po domnevah zgodovinarjev platno prispelo v Evropo. Sam meni, da je s svojim dejanjem zgolj potrdil teorijo iz leta 1988. Že takrat je namreč skupina znanstvenikov trdila, da je prt nastal v 13. ali 14. stoletju.

Torinski prt, ki ga hranijo v katedrali sv. Janeza Krstnika v Torinu, naj bi bil prt, v katerega so po smrti zavili Jezusa. Na prtu naj bi se ohranila podoba Jezusovega telesa in obraza. Zanimivo je, da je podoba dosti bolj vidna na foto negativih kot pa na prtu samem. Pristnost prta ostaja sporna. Znanstveniki že desetletja razpravljajo o avtentičnosti prta, ki je Rimskokatoliška cerkev nikoli ni uradno priznala.

Znanstveniki iz Oxforda, Zuricha in Tucsona v Arizoni so leta 1988 na podlagi laboratorijske analize ogljika dokazali, da je prt nastal med leti 1260 in 1390. Skeptiki še danes menijo, da je bil trditev, da je na prtu podoba Jezusa Kristusa zgolj prevara s katero so nameravali privabiti romarje in na ta način zaslužiti. Že takrat.