Edinstvenost eksperimenta je v tem, da naj bi šlo za "prostoročno" iznajdbo celotnega genskega zapisa in ne za manipulacijo že obstoječega. Potencial za človeštvo je ogromen: ustvarjanje umetnega življenja pomeni, da bi človeštvo lahko nekoč ustvarjalo organizme, ki bi nevtralizirali škodljive toplogredne pline ali presnavljali sladkor v butan ter propan in s tem v novi zeleni vir energije. Kritiki že opozarjajo, da se genetika spušča na vse nevarnejši teren.

Kaj je pravzaprav naredil Venter: v laboratoriju inštituta, ki nosi njegovo ime, je skupaj s skupino 20 znanstvenikov, med katerimi je tudi Nobelov nagrajenec, ustvaril sintetični kromosom. "To je zelo pomemben filozofski korak v zgodovini naše vrste. Iz stopnje, ko smo bili zmožni prebrati svoj genski zapis, smo prešli v stopnjo, ko ga lahko zapišemo. To nam daje hipotetično možnost, da naredimo stvari, o katerih nismo še nikoli razmišljali," je dejal Venter. Sintetični kromosom je stkan iz 381 genov, za osnovo sekvenci DNK pa je služila bakterija Mycoplasma genitalium, ki so jo oskubili do golih gradnikov, potrebnih za ohranjanje življenja. Kromosomskega Frankensteina, ki je dobil ime Mycoplasma laboratorium, so vstavili v celico žive bakterije . Tam naj bi prevzela nadzor nad celico in ko se bo ta delila naprej, bo nastal novi umetni organizem. Ker je njegov DNK umeten, lahko za umetnega štejemo tudi celotni organizem.

Venter je postal znan v časih, ko je vodil podjetje Celera Genomics, ki je dekodiralo človeško DNK, in sicer za lastne komercialne namene. To je v znanstveni stroki močno odmevalo in povzročilo zgražanje genetikov nad finančnimi namesto znanstvenimi interesi podjetja. Ko je uprava Celere ugotovila, da ji načrt prodajanja človeškega DNK za drag denar bolj škodi kot koristi in da projekt finančno ne bo uspešen, ga je odpustila.